Arheologi so dobrih 50 let živeli v zmoti, nato pa so s pomočjo sodobne tehnologije prišli do osupljive resnice.
V bližini slovitih Pompejev so raziskovalci odkrili osupljivo najdbo - ostanke pravega čebeljega medu, starega kar 2500 let! Gre za do zdaj najstarejši znani primer ohranjenega medu v Evropi, skritega v starogrških loncih, najdenih v svetišču v italijanskem mestu Paestum.
Že davnega leta 1954 so arheologi v Paestumu, približno 70 kilometrov južno od Pompejev, odkrili grško svetišče iz približno leta 520 pr. n. št. V njem so bili bronasti lonci z lepljivimi ostanki, katerih izvor je ostal skrivnost več kot pol stoletja. Najprej so raziskovalci sklepali, da gre za ostanke živalske ali rastlinske maščobe s sledmi cvetnega prahu in delcev žuželk.
Šele nedavna analiza znanstvenikov z univerze v Oxfordu, ki so uporabili napredne tehnike infrardeče spektroskopije, plinske kromatografije in masne spektrometrije, je razkrila, da so lonci dejansko vsebovali med. Vsebina je bila presenetljivo kompleksna: mešanica sladkorjev, kot sta glukoza in fruktoza, in razgradnih kislin, značilnih za proces staranja naravnega medu.
Odmevno odkritje je še dodatno potrdila analiza beljakovin.
Strokovnjakinja Luciana Carvalho pojasnjuje, da so se kovinski pokrovi loncev sčasoma razgradili, kar je omogočilo vstop zraka in mikrobov, ki so dodatno razgradili sladkorje in ustvarili kislo, voščeno usedlino na dnu in stenah posod. "To odkritje potrjuje, da so v svetišču v Paestumu ponujali med kot darilo bogovom. Takšna izbira nam veliko pove o starogrških verovanjih v posmrtno življenje in odnosu do božanskega," je ob najdbi poudarila Luciana Carvalho.
Med je imel torej že v starem veku simbolni in verski pomen. Bil je hrana bogov, eliksir nesmrtnosti in darilo, primerno za svečane obrede. Zdaj vemo, da so ga kot takega častili tudi pred 2500 leti ...
