M.P./STA | 28. 9. 2022, 12:12

Zaskrbljenost pred širjenjem ebole narašča, bi lahko dosegla Evropo?

Profimedia

Virus, zaradi katerega smo v preteklosti že trepetali, je dobil nov zagon. Kakšni so njegovi simptomi in v kateri državi imajo trenutno z njim največ težav?

V Demokratični republiki Kongo so v začetku tedna razglasili konec zadnjega izbruha ebole, ki se je začel pred šestimi tedni v provinci Severni Kivu na vzhodu države, je sporočila Svetovna zdravstvena organizacija (WHO). Medtem si v sosednji Ugandi to bolezen še prizadevajo omejiti. "Izbruh v Ugandi predstavlja visoko tveganje na državni ravni, ni izključeno širjenje drugam po svetu," so dejali pri WHO.

V teku so napori za zajezitev virusa

Direktorica regionalnega urada WHO za Afriko Matshidiso Moeti je povedala, da tesno sodelujejo z ugandskimi zdravstvenimi oblastmi, da bi ugotovili izvor izbruha. Medtem podpirajo prizadevanja za hitro uvedbo učinkovitih ukrepov za nadzor izbruha. Uganda, ki meji na Demokratično republiko Kongo, je doslej doživela več izbruhov te bolezni, nazadnje leta 2019, ko je umrlo najmanj pet ljudi, še pri 18 pa je obstajal sum, da so umrli zaradi tega virusa.

V DR Kongo so po navedbah WHO potrdili le en primer ebole, kar pomeni, da je bil tokratni izbruh v tej državi najmanj hud doslej. 

Zelo visoka smrtnost

Virus ebole je eden izmed najnevarnejših povzročiteljev bolezni na svetu. Hemoragična mrzlica, ki jo povzroča, je zelo nalezljiva in ima visoko stopnjo smrtnosti (po nekaterih navedbah celo med 70 in 90 odstotki). Prenaša se s stikom s krvjo in izločki, bolnika ali okuženih živali. 

Glavni simptomi so visoka telesna temperatura, bruhanje in driska ter zunanje in notranje krvavitve.

Prvič so bolezen ugotovili leta 1976 v DR Kongo. Od takrat je v Afriki izbruhnilo več epidemij ebole, ki so zahtevale okoli 15.000 življenj. Izbruhe je težko zajeziti, še posebej v urbanih okoljih.

Profimedia

Prenos z rastlinojedih netopirjev na divje živali

Za naravne gostitelje virusa ebole se smatrajo rastlinojedi netopirji, ki prenašajo okužbo na divje živali, predvsem primate. Specifičnega cepiva zanjo ni, niti zdravila ne. Zdravijo simptome in vzdržujejo telesne funkcije.

Slovenski Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) opozarja na naslednje simptome: povišana telesna temperatura, utrujenost, izguba teka, bruhanje, driska, bolečine v trebuhu, glavobol, bolečine v mišicah in druge nespecifične simptome. Pozneje imajo lahko nekateri bolniki obilne notranje in zunanje krvavitve ter večorgansko odpoved.