Na družbenih omrežjih so se pritožili, da nič več ni tako, kot je bilo.
V zadnjih mesecih se tudi v Ljubljani vse glasneje pojavljajo očitki, da je mesto postalo opazno bolj umazano. Prebivalci na družbenih omrežjih in forumih opozarjajo na smeti po ulicah, zanemarjene kotičke mestnih parkov ter na občutek, da se standard urejenosti, po katerem je bila prestolnica dolgo znana, počasi znižuje. Navajajo primere razmetanih odpadkov, zanemarjenih javnih površin in neprijetnih prizorov, ki naj bi bili v mestu vse pogostejši.
Nekateri komentatorji menijo, da je problem predvsem v preobremenjenosti mestnega središča in večjem številu obiskovalcev, drugi krivdo pripisujejo slabšemu vzdrževanju javnih površin ali neodgovornemu vedenju posameznikov.
Ne glede na razlage pa je skupni imenovalec teh razprav občutek, da se je kakovost javnega prostora v zadnjih letih nekoliko poslabšala – in da bi si prebivalci želeli bolj čistega, urejenega mesta.
Podobne težave tudi v Zagrebu
Podoben občutek nezadovoljstva se pojavlja tudi drugod po regiji. V Zagrebu so se prebivalci v zadnjem času prav tako množično pritoževali nad stanjem javne čistoče. Podoba “belega Zagreba”, kot so mesto nekoč radi imenovali, je po mnenju številnih dobila precej bolj umazan prizvok: prepolni kontejnerji, kupi kosovnih odpadkov ob zelenih otokih in razmetane vrečke po parkih naj bi postali skoraj vsakodnevni prizor v nekaterih četrtih.
Komunalni nered po njihovih besedah ni več zgolj občasna nevšečnost, temveč tema, o kateri se prebivalci pogovarjajo na tramvajih, ob kavi ali v vhodih stanovanjskih blokov. Namesto ponosa na urejene ulice naj bi ljudi vse pogosteje pričakali prizori, ki vzbujajo zgražanje in občutek nemoči.
Ko je medij Zagreb.info nedavno sledilce na družbenih omrežjih povprašal, kako pogosto v svoji okolici naletijo na smeti, se je odzvalo na stotine ljudi. Med komentarji so se znašli očitki o neučinkovitosti komunalnih služb, pa tudi o nekulturnem ravnanju posameznikov.
"Sosedje smeti mečejo, kamor jim paše ..."
"Otroci v mojem naselju ravno zdaj sedijo na klopci sredi kupa smeti, eden meče papirčke od čokoladic, drugi jih brca … vsi to vidimo, ampak če bi mu kdo prilepil kakšno zaušnico kot v starih časih, bi takoj klicali varuhinjo otrokovih pravic in pametne starše," je sočno zapisal nekdo. Drugi je dodal: "Nekatere sosede vsak dan vidim, kako svoje smeti mečejo, kamor jim paše, čeprav imajo svoje koše."
Prebivalci so opozarjali tudi, da so mestne ulice nekoč redno prali z vodo, medtem ko naj tega že dolgo niso opazili, in da sprehod po nekaterih mestnih predelih razkrije marsikaj, a pristojni to več kot očitno ignorirajo.
Takšni odzivi razkrivajo širši problem, s katerim se soočata tako Zagreb kot Ljubljana, pa še marsikatera evropska prestolnica. Čistoča javnega prostora je namreč vedno rezultat dveh dejavnikov: dela mestnih služb in ravnanja ljudi, ki ta prostor uporabljajo. Tudi najbolj učinkovit sistem odvoza odpadkov ne more nadomestiti osnovnega občutka odgovornosti do okolja, v katerem živimo.
Morda bi torej morali začeti zahtevati več od sebe, pa tudi od drugih. Ko vidimo, da nekdo smeti okolje, v katerem živi, ga čisto preprosto opozorimo. Včasih se namreč razlika med zanemarjeno in prijetno ulico začne pri povsem preprostem dejanju: da odpadek konča v košu in ne na tleh.
