Potopila se je novembra 1878, zdaj pa so na 150 let stari razbitini našli nekaj, kar bi lahko poskrbelo za pravo revolucijo.
V globinah Huronskega jezera je skoraj 150 let tiho ležala razbitina lesene ladje James R. Bentley. Potopljena novembra 1878 po trčenju v podvodno čer, je s seboj na dno vzela tudi svoj dragoceni tovor - rženo zrnje. Danes, več kot stoletje pozneje, to davno pozabljeno zrnje ponovno vzbuja zanimanje. Njegova zgodba pa bi lahko zaznamovala preporod rženega viskija v ZDA.
Ameriški destilar Chad Munger, ustanovitelj podjetja Mammoth Distilling, si je zadal ambiciozen cilj: iz ohranjenega zrnja iz potopljene ladje želi ponovno oživiti nekoč prevladujočo sorto rži in iz nje ustvariti viski z izrazitim okusom in bogato dediščino. Poimenoval jo je kar Bentley rye.
Sodelovanje z lastnikom razbitine, kar je redkost, saj zasebna lastništva razbitin niso več dovoljena, je omogočilo ekipi potop in pridobitev vzorcev 150 let stare rži. Vse skupaj poteka ob podpori znanstvenikov, zlasti profesorja genetike Erica Olsona z državne univerze Michigan, ki vodi sekvenciranje DNK in iskanje sorodnih živih sort za postopno rekonstrukcijo stare sorte z metodami klasične žlahtniteljske genetike.
Projekt vključuje analizo kar 269 različnih sort rži. Primerjava njihove DNK s tisto iz Bentley rye bo omogočila postopno križanje sorodnih sort, s čimer želijo skozi štiri- do petletni proces sestaviti genetsko identično sorto, kot je tista iz 19. stoletja. "Gre za pravo frankensteinsko oživljanje," je z nasmeškom povedal Munger.
Zgodovinsko gledano je bil Michigan nekdaj vodilna regija za gojenje rži v Severni Ameriki. Z razmahom prohibicije je panoga zamrla, a projekt Bentley rye obeta ponovno oživitev tega segmenta kmetijstva in tudi okrepitev lokalnega gospodarstva.
Munger poudarja, da ima kakovost zrnja ključen vpliv na okus viskija, podobno kot imajo vrhunske sorte grozdja ključno vlogo pri proizvodnji vina. "Rženi viski ponuja note po travi, klinčkih, začimbah – vse to je odvisno od sorte," razlaga. V času pred prohibicijo je bil rženi viski prevladujoč v ZDA, šele nato ga je zaradi cenejšega postopka proizvodnje izpodrinil burbon.
Projekt, ki se je začel z radovednostjo in potopom v globine jezera, zdaj obeta preporod ne le okusa, ampak tudi celotne panoge. "To ni le zgodba o kulski razbitini," poudarja Munger. "To je prvi korak k oživitvi pomembnega dela naše dediščine – kmetijstva, industrije in kulture pitja."
Če bo projekt uspešen, bomo morda v prihodnjih letih spet pili viski, ki nosi okus Amerike izpred 150 let. In vse to po zaslugi ladje, ki jo je "požrla" globina ...
