Zemlja skriva nekaj, za katero večina ljudi sploh ne ve. Nekaj skrivnostnega, zaradi česar celo najbolj priznani astronomi priznavajo, da jih vse skupaj močno bega.
Medtem ko svetovna javnost v teh dneh fascinirano spremlja medzvezdnega obiskovalca 3I/ATLAS in razprave o njegovem spektakularnem repu, se je na družbenih omrežjih pojavilo novo vprašanje: ali ima tudi Zemlja svoj rep? Odgovor je presenetljivo jasen. Da. In to kar večmilijonski rep!
Kot poudarja EarthSky, je pojav repov zelo pogost pri kometih. Tudi planet Merkur, ki ga sončni veter neusmiljeno "brusi", ima sijoč oranžen rep iz natrija. A Zemlja, drugačna in bistveno bolj masivna, nosi nekaj veliko bolj fascinantnega: magnetni rep ali magnetotail, ki se vleče vsaj 2 milijona kilometrov v temo za našim planetom.
Zemlja je magnet. Njeno jedro iz staljenega železa ustvarja močno magnetno polje - magnetosfero -, ki nas ščiti pred delci Sončevega vetra. Ko ti trčijo v naš magnetni ščit, ga stisnejo na dnevni strani in raztegnejo na nočni strani, podobno kot dežno kapljo, ki ji veter potegne rep. Ta raztegnjena struktura je Zemljin magnetni rep. V njem je ujeta plazma, elektrificirani delci, ki jih sončni veter dobesedno vleče stran od planeta.
NASA pojasnjuje: "Solarni veter oblikuje magnetosfero v solzi podobno strukturo. Glava je obrnjena proti Soncu, rep pa se vleče daleč v temo vesolja." In ta rep je milo rečeno ogromen; po nekaterih ocenah do 1000 Zemljinih polmerov.
Čeprav je magnetotail stalnica, se njegova oblika spreminja. Aprila 2023 je izjemno močan koronalni izmet (CME) dobesedno "odtrgal" Zemljin rep in namesto njega ustvaril t. i. Alfvénova krila - pojav, ki ga znanstveniki sicer opažajo pri Jupitru in njegovih lunah. Raziskovalci pojasnjujejo: "V zelo močnem sončnem vetru se Zemljina magnetosfera lahko popolnoma preoblikuje."
Kar pomeni, da je naš ogromni rep pravzaprav živ: odziven, spremenljiv in daleč od statične strukture, kakršno si večina predstavlja. Kljub desetletjem satelitskih misij je Zemljin rep še vedno delno neznanka. Evropska vesoljska agencija priznava: "Magnetotail je tako velik, da ga posamezna misija ne more v celoti raziskati. Mnoge njegove skrivnosti ostajajo nerazkrite."
