Znanstvenika sta razvila algoritem umetne inteligence, ko sta s pomočjo slednjega prišla do končni rezultatov, pa sta obstala kot vkopana.
Če imate kdaj občutek, da dnevi trajajo dlje, morda ne gre le za utrujenost ali natrpan urnik. Znanstveniki so potrdili, da se dolžina dneva na Zemlji v resnici povečuje. Sicer počasi in skoraj neopazno, a merljivo. In razlog? Med drugim tudi podnebne spremembe.
Čeprav dan še vedno štejemo kot 24 ur oziroma 86.400 sekund, vesoljska opazovanja, astronomske meritve in zapisi o mrkih razkrivajo, da se dejanska dolžina enega obrata Zemlje rahlo razlikuje. Geološki dokazi kažejo, da se vrtenje planeta upočasnjuje predvsem zaradi sil plimovanja, ki jih povzroča gravitacijski vpliv Lune. Ta vpliv skozi stoletja podaljšuje dan za približno 2,4 milisekunde na stoletje. Astronomski izračuni so nekoliko nižji – okoli 1,72 milisekunde na stoletje –, in sicer zaradi zaradi postopnega zmanjševanja polarne sploščenosti planeta.
Toda zdaj v enačbo vstopa še tretji dejavnik: taljenje ledenih plošč. Tako imenovani baristatični procesi, ki nastanejo zaradi taljenja polarnih ledenih pokrovov in ledenikov, prerazporejajo maso med kopnim in oceani. Ko se masa prerazporedi, se spremeni tudi kotni moment Zemlje, kar vpliva na hitrost njenega vrtenja.
Raziskovalca Mostafa Kiani Shahvandi z univerze na Dunaju in Benedikt Soja z inštituta za geodezijo in fotogrametrijo v Zürichu sta opozorila, da so bile ocene morske gladine iz obdobij pred zadnjimi ledenimi dobami pomanjkljive. Zato sta razvila algoritem umetne inteligence, ki združuje fiziko in verjetnostne modele za natančnejšo analizo paleoklimatskih podatkov ter dolžine dni v preteklosti.
"Glavna prednost uporabe našega algoritma je, da analizira dolžino dneva v natančnem verjetnostnem okviru in hkrati omogoča oceno negotovosti," sta zapisala v raziskavi, objavljeni v reviji Journal of Geophysical Research: Solid Earth. "S tem omogoča bolj natančno približevanje dejanski porazdelitvi podatkov v primerjavi z drugimi algoritmi."
Daljši dnevi se morda slišijo kot prijeten bonus, toda ...
Njuna analiza sega 3,6 milijona let nazaj, v pozni pliocen, ko se je Zemlja po dolgem hladnem obdobju začela segrevati. Takrat so se mogočni ledeniki in debele ledene plošče začeli topiti, morska gladina pa se je dvignila za približno 30 metrov. Globalne temperature so bile v povprečju za 2,22 do 2,78 stopinj Celzija višje kot danes. Segrevanje je bilo posledica visoke koncentracije ogljikovega dioksida v ozračju – ravni, ki so bile nevarno blizu tistim, ki jih napovedujejo za konec tega stoletja, če podnebnih sprememb ne bomo omejili.
Podatki, ki sta jih raziskovalca vključila v algoritem, temeljijo na rekonstrukcijah ledenih plošč in spremembah morske gladine. Pri tem so pomagali fosilizirani enocelični organizmi, foraminifere ter sodobni koralni grebeni, saj njihova rast odraža okoljske razmere in nihanja morske gladine. Taljenje ledenih mas na Antarktiki in Grenlandiji je vplivalo tako na višino morja kot na dolžino dneva, čeprav sta se po koncu taljenja oba parametra za nekaj časa stabilizirala.
Algoritem je razkril tudi, da je na začetku zgodnjega pleistocena, pred približno 2,58 milijona let, nastanek ledenih plošč na severni polobli znižal morsko gladino, Zemlja pa je postala manj sploščena, kar je dan nekoliko skrajšalo. V obdobju srednjepleistocenske prelomnice, med 1,25 milijona in 700.000 leti nazaj, so bili cikli poledenitev daljši, dolžina dneva pa je doživljala izrazitejša nihanja.
Od poznega pliocena dalje pa se dnevi znova daljšajo. V zadnjih 3,6 milijona let se je dolžina dneva povečala za približno 1,5 milisekunde na stoletje, kar nakazuje, da se vrtenje Zemlje upočasnjuje, ko temperature rastejo. Daljši dnevi se morda slišijo kot prijeten bonus – več svetlobe, več sonca. Toda če so posledica podnebnih sprememb, predstavljajo opozorilo. Znanstveniki poudarjajo, da prihodnje raziskave lahko še natančneje osvetlijo povezavo med podnebno dinamiko in dolžino dneva, če bodo na voljo obsežnejši geokemični zapisi.
Čas torej dobesedno teče drugače. Ne zato, ker bi si ga drugače razporejali, temveč ker se planet, pod težo topljenja ledu in naraščajočih temperatur, vrti počasneje. In čeprav sprememba meri le milisekunde, je nihče ne bi smel jemati z levo roko.
