Ko so se z obale jezera umaknile še zadnje kapljice vode, se je pred očmi zaprepadenih arheologov razgrnila zgodba, ki bi lahko dala odgovor na eno največjih skrivnosti v zgodovini krščanstva.
Raziskovalci v turškem mestu Iznik, nekdanji Niceji, menijo, da so odkrili ostanke cerkve svetega Neofita, v kateri bi se lahko leta 325 zbrali udeleženci prvega nicejskega koncila. Če bo razlaga potrjena, bi šlo za enega najpomembnejših arheoloških krajev v zgodovini krščanstva. Prvi nicejski koncil je sklical rimski cesar Konstantin I., ki je v starodavno Nicejo povabil cerkvene voditelje iz različnih delov cesarstva. Zbralo se je približno 300 škofov, cesar pa naj bi jim poravnal tudi stroške potovanja.
Na koncilu so oblikovali temelje nicejske veroizpovedi, dokumenta, ki je imel odločilno vlogo pri poenotenju krščanskega nauka in je v pozneje dopolnjeni obliki še danes del bogoslužja številnih katoliških, pravoslavnih in protestantskih skupnosti.
Toda kljub izjemnemu zgodovinskemu pomenu dogodka dolgo ni bilo jasno, v kateri stavbi se je srečanje dejansko odvijalo. Nekateri so domnevali, da so se škofje sestali v Konstantinovi poletni palači, drugi zgodovinarji pa so na podlagi pisnih virov zagovarjali možnost, da je koncil potekal v cerkvi.
Ključno odkritje se je zgodilo leta 2014, ko je letalski posnetek jezera Iznik razkril obrise velike cerkvene stavbe pod vodno gladino. Ruševine so ležale v plitvi vodi nedaleč od obale in so po tlorisu jasno spominjale na zgodnjekrščansko baziliko. Odkritje je sprožilo obsežno arheološko raziskovanje, podvodna izkopavanja pa vodi Mustafa Sahin z univerze Bursa Uludag.
Raziskovali jarek razkril zanimive dokaze
Arheologe je že od začetka zanimalo, ali bi bila stavba lahko povezana s krajem, ki ga je v svojih zapisih omenjal Evzebij iz Cezareje. Ta zgodnjekrščanski zgodovinar se je udeležil koncila in zapisal, da je bilo svetišče tako majhno, da se mu je zdelo skoraj čudežno, kako se je vanj lahko stlačilo toliko duhovnikov. Sprva je kazalo, da potopljena bazilika ne more biti prizorišče koncila. Datiranje kamnitih delov stavbe je namreč pokazalo, da so nastali šele po letu 325, kar bi pomenilo, da je bila cerkev zgrajena prepozno.
Toda arheologi so med izkopavanji, ki so se začela leta 2015, posebno pozornost namenili lesenim elementom in starejšim arhitekturnim sledem. V prostoru, kjer so nekoč shranjevali liturgične predmete, so odkrili značilno talno površino, ki se ni končala ob zidovih vidne bazilike, temveč se je nadaljevala zunaj njenega tlorisa. Ko so vzhodno od cerkvenih zidov odprli raziskovalni jarek, so se pojavili dokazi, da pod oziroma ob mlajši baziliki obstaja še starejša gradbena faza.
Najnovejša izkopavanja so razkrila dele zidov, tlakovano površino in podstavek stebra. Sahinova skupina meni, da ti elementi pripadajo cerkvi svetega Neofita, ki je na tem kraju stala, še preden so nad njo oziroma ob njej postavili večjo kamnito baziliko.
Po zgodovinskih virih je bila cerkev svetega Neofita uničena v potresu leta 368. Sahin meni, da je bila mlajša zgradba, katere ostanki so bili leta 2014 opaženi pod vodo, cerkev svetih očetov. Postavili naj bi jo po letu 380 v spomin na duhovnike, ki so sodelovali na prvem nicejskem koncilu. To bi lahko pojasnilo, zakaj so prvi vzorci kazali, da je bila vidna bazilika mlajša od koncila, čeprav je bilo območje že dolgo povezano z dogodkom iz leta 325. Koncil bi lahko potekal v manjši, starejši cerkvi, ki jo je pozneje nadomestilo večje spominsko svetišče.
Vse prej kot zgolj izgubljena stavba
Razlaga za zdaj še ni dokončno potrjena. Lokacija prvega nicejskega koncila ostaja predmet strokovnih razprav, nove najdbe pa po mnenju arheologov pomembno krepijo možnost, da se je zgodovinsko srečanje resnično odvilo na tem območju. Izkopavanja na najdišču potekajo že enajsto leto in ne razkrivajo le najzgodnejših obdobij cerkve. Arheologi so odkrili tudi številne grobove, ki pomagajo pri določanju časa uporabe svetišča in kažejo, da je imel kraj za zgodnje kristjane poseben pomen.
Zgodovinarji že dolgo vedo, da je omajadski poveljnik med obleganjem vstopil v cerkev svetih očetov, čeprav napadalcem samega mesta ni uspelo zavzeti. Arheološke najdbe tako plast za plastjo povezujejo stavbo z različnimi obdobji burne zgodovine Niceje. Potopljena bazilika je bila ob odkritju uvrščena med najodmevnejša arheološka odkritja leta 2014. Ležala je približno od 20 metrov od obale in pod približno poldrugim do dvema metroma vode, vendar so jo v zadnjih letih zaradi zniževanja gladine jezera vse pogosteje videli tudi nad površjem.
Mesto je ob 1700. obletnici koncila leta 2025 znova postalo središče krščanske pozornosti. Ob ruševinah bazilike so se zbrali cerkveni dostojanstveniki, ki so poudarili pomen koncila in njegove veroizpovedi za različne veje krščanstva. Če bodo nadaljnje raziskave potrdile, da pripadajo cerkvi svetega Neofita in da je prav v njej potekal prvi nicejski koncil, arheologi ne bodo odkrili zgolj izgubljene stavbe. Našli bodo prostor, v katerem so pred 1700 leti sprejeli odločitve, ki so trajno zaznamovale razvoj krščanstva.
