Zemlja morda ni sama ustvarila življenja ...
Zemlja je nastala pred približno 4,5 milijarde let, in sicer kot vroč, z magmo prekrit planet, ki so ga neprestano bombardirali asteroidi in meteoriti. V oceanu, ki se je oblikoval nad strjeno skorjo, so hidrotermalni izviri iz globin bruhali vrelo vodo, v teh razmerah pa naj bi se rodile prve oblike življenja. Toda kako natančno je življenje nastalo, ostaja ena največjih ugank znanosti.
Fosili starodavnih mikroorganizmov, stari do 3,7 milijarde let, so bili doslej najmočnejši dokaz, da se je življenje razvilo v hidrotermalnih okoljih. A niti ti ne pojasnjujejo, kako je prišlo do prvega organizma. Ali so se kemijski elementi res spontano združili v prebiotične molekule, iz katerih je nastalo življenje? Ali pa je bil potreben zunanji poseg?
Biolog Robert Endres z londonskega Imperial Collegea v novi študiji razmišlja, da možnost abiogeneze – nastanka življenja iz nežive snovi – ostaja verjetna, a hkrati opozarja, da je ne moremo jemati kot edino razlago. Spominja na idejo, ki sta jo že v 70. letih predstavila Francis Crick in Leslie Orgel: usmerjena panspermija – možnost, da so inteligentna bitja nekje v vesolju “posejala” življenje na Zemlji.
Endres poudarja, da gre za špekulacijo, a matematični modeli, s katerimi je preverjal verjetnost spontanega nastanka življenja, kažejo na resne težave. Molekule, ki bi morale tvoriti prve organizme, razpadejo prehitro, da bi naključni procesi v danem času lahko ustvarili mikroorganizme, skladne z znanimi fosili.
V svoji študiji Endres sprašuje: "Je bila Zemlja terraformirana ali se je red oblikoval iz kaosa pod tihim nadzorom fizike?" Danes znanstveniki resno razpravljajo o terraformiranju Marsa in Venere; zakaj torej ne bi razmislili, da bi lahko podobne posege izvedle tudi naprednejše civilizacije v daljni preteklosti?
Čeprav se večina znanstvene skupnosti nagiba k abiogenezi, Endres opozarja, da je treba ostati odprtih misli. Raziskave matičnih celic, umetne inteligence in analize molekularnih sledi bi v prihodnje lahko ponudile nove namige, kako je nastal ta "ultimativni emergentni fenomen" – življenje.
