Drevesa očitno ne počnejo tega, kar bi morala početi.
Naraščajoče globalne temperature močno vplivajo na naravne habitate in celotne ekosisteme. Po podatkih Združenih narodov je bilo med letoma 2009 in 2018 zaradi segrevanja oceanov uničenih kar 14 odstotkov svetovnih koralnih grebenov, nič bolje pa ne kaže niti Amazonskemu pragozdu, piše portal The Cool Down.
Ogrožena biotska raznovrstnost in opraševalci
Študija, objavljena v reviji Proceedings of the National Academy of Sciences, razkriva, da se Amazonski deževni gozd podnebnim spremembam ne prilagaja dovolj hitro. Raziskave, ki trajajo že več kot 40 let, namreč kažejo, da se drevesa proti višje ležečim območjem ne pomikajo tako, kot bi se morala za dolgoročno preživetje.
To ne ogroža le dreves, temveč tudi biotsko raznovrstnost in opraševalce - žuželke in ptice - ki so ključne za razmnoževanje rastlin in s tem za prehransko verigo ljudi, povzema omenjeni medij.
Termofilizacija se dogaja prepočasi
V študiji, ki jo je v sodelovanju z mednarodno ekipo znanstvenikov izvedla Univerza Wake Forest, so se raziskovalci osredotočili na tako imenovano termofilizacijo - proces, pri katerem vrste dreves, ki uspevajo v toplejših pogojih, postopno izpodrivajo vrste, prilagojene hladnejšemu okolju.
Rezultati študije so pokazali, da se ta proces dogaja prepočasi, da bi gozdovi lahko sledili klimatskim spremembam. "Ti gozdovi preprosto ne dohajajo podnebnih sprememb," je dejal vodilni avtor raziskave William Farfan-Rios.
38 odstotkom svetovnih dreves grozi izumrtje
Uničenje amazonskih in andskih gozdov nima zgolj lokalnega vpliva, temveč ogroža celoten planetarni ekosistem, opozarjajo znanstveniki. Ti gozdovi imajo namreč ključno vlogo pri zmanjševanju ogljičnega onesnaženja in so dom številnim rastlinskim in živalskim vrstam.
Zaradi porušenih ekosistemov se zmanjšuje tudi naravna sposobnost dreves za shranjevanje ogljika, kažejo dodatna poročila. Na vrhu Organizacije združenih narodov (OZN) o biotski raznovrstnosti so poudarili, da kar 38 odstotkom svetovnih dreves grozi izumrtje.
Nujno je ozaveščanje javnosti
Znanstveniki poudarjajo, da so raziskave, kot je ta, skrb vzbujajoče, hkrati pa so tudi izjemno pomembne, saj ponujajo boljše razumevanje nevarnosti, ki prežijo na na nas.
Da bi zaščitili naravne ekosisteme, je nujno ozaveščanje javnosti o njihovem pomenu, aktivno sodelovanje pri lokalnih okoljskih pobudah ter politična podpora kandidatom in programom, ki se zavzemajo za učinkovite ukrepe proti podnebnim spremembam, poudarjajo pri omenjenem mediju.
