Znanstveniki so s pomočjo sodobne tehnologije razvozlali še eno veliko uganko človeštva.
Znanstveniki so na jugovzhodu Norveške odkrili ostanke skrivnostno izginulega mesta iz 16. stoletja, ki je desetletja kljubovalo vsakemu poskusu natančne umestitve na zemljevid.
Skoraj deset let so raziskovalci norveškega inštituta za raziskovanje kulturne dediščine (NIKU) skušali najti natančno lokacijo urbanega naselja Hamar Kaupangen, ki je nekoč stalo ob jugovzhodni obali Norveške. Čeprav so arheologi v preteklosti že našli razne artefakte v zgornjih plasteh zemlje, dejanska lokacija mesta dolgo ni bila potrjena.
Z nedavnimi georadarskimi raziskavami (GPR) pa je preboj vendarle uspel. Oddelek za digitalno arheologijo pri NIKU je z uporabo elektromagnetnih pulzov odkril sledi mestnih struktur – poravnavo ulic in obrisov stavb – na poljih Kringkastingsjordet blizu ruševin katedrale Domkirkeodden.
Arheologi Monica Kristiansen, Jani Čausević in Ole Fredrik Unhammer so uporabili 16-kanalni motorizirani GPR sistem, enak tistemu, ki je bil uporabljen pri odkritju vikinške ladje v Gjellestadu leta 2018. Čeprav je bila prva terenska raziskava opravljena v enem dnevu, so znanstveniki potrebovali več tednov za razlago podatkov.
Kasnejše izkopavanje je potrdilo domneve: pod plastjo kuhalnih kamnov so našli ohranjene lesene ostanke nekdanjih stavb. Vzorec lesa so poslali na radiokarbonsko datacijo in rezultati naj bi bili znani v prihodnjih dneh. "Debele plasti kuhalnih kamnov so za nas predstavljale povsem novo arheološko okolje. Ohranjenost organskih materialov v tej regiji je sicer slaba, zato smo pričakovali, da bodo ostanki stavb slabo ohranjeni. A radar je znova potrdil svojo natančnost," pravi Monica Kristiansen.
Doslej izkopano območje obsega zgolj štiri kvadratne metre, a že ti prvi podatki pomenijo pomemben korak k razumevanju življenja v Hamar Kaupangnu pred več kot 500 leti. Nadaljnje raziskave bodo po pričakovanjih osvetlile še več plati vsakdanjika v tem dolgo izgubljenem srednjeveškem naselju.
