Teorija, ki je bila v veljavi vrsto let, je padla v vodo. Znanstveniki so z revolucionarnim odkritjem vse postavili na glavo!
Zgodovina nas je učila, da so gobavost v Ameriko prinesli Evropejci, zdaj pa nova znanstvena dognanja postavljajo to prepričanje na glavo. Raziskava, ki jo je vodil Nicolàs Rascovan z inštituta Pasteur v Parizu, razkriva, da je bila ena od oblik gobavosti v Severni in Južni Ameriki prisotna že najmanj tisoč let pred evropsko kolonizacijo.
Do zdaj je veljalo, da je gobavost posledica okužbe z bakterijo mycobacterium leprae, vendar so leta 2008 raziskovalci z univerze Teksasa pod vodstvom Xiang-Yanga Hana odkrili še eno povzročiteljico bolezni - bakterijo m. lepromatosis, in sicer pri dveh bolnikih v Mehiki. Pozneje so to vrsto odkrili tudi v ZDA, Kanadi, Braziliji, na Kubi ter pri posameznikih v Singapurju in Mjanmaru.
Ekipa pod vodstvom Rascovana in Hana je v sodelovanju z domorodnimi skupnostmi analizirala starodavno DNK 389 oseb, ki so živele na območju Amerike pred prihodom Evropejcev. Med ostanki so odkrili sledi m. lepromatosis pri eni osebi na meji med Aljasko in Kanado ter pri dveh na jugovzhodni obali Argentine. Ocenjujejo, da so ti ljudje živeli pred približno tisoč leti. DNK analize kažejo, da so šlo za različne sevne različice bakterije, kar nakazuje na hitro širjenje patogena po ameriški celini v le nekaj stoletjih.
Analize sodobnih primerov – večinoma iz ZDA in Mehike – razkrivajo, da so današnji sevi bakterije skoraj identični tistim izpred tisočletja, kar kaže na izjemno stabilnost patogena. Vendar so raziskovalci identificirali tudi redko, zelo staro različico pri sodobnem bolniku, kar nakazuje na večstoletno sobivanje več linij bakterije v Ameriki – tudi poleg tistih, ki so jih pozneje prinesli Evropejci z m. leprae.
Izsledki kažejo, da se je bakterija razvijala v Ameriki skoraj 10.000 let. Pred približno 3000 leti naj bi ena izmed linij mutirala v obliko, ki danes okužuje rdeče veverice v Združenem kraljestvu in na Irskem.
V nasprotju z m. leprae, ki povzroča vidne deformacije kosti, m. lepromatosis pogosteje prizadene ožilje, predvsem na nogah in stopalih, in se lahko razširi tudi na notranje organe. Posledice so lahko usodne, še preden pride do poškodb skeleta, kar bi lahko pojasnilo, zakaj arheologi do zdaj niso odkrili jasnih dokazov gobavosti v ameriških ostankih.
Eden od preučevanih skeletov iz Kanade je kazal zgolj manjše spremembe na čeljusti, ki bi jih lahko povzročile tudi druge bolezni, ostanka iz Argentine pa sploh nista kazala znakov bolezni. Annemieke Geluk z univerze v Leidnu na Nizozemskem je priznala, da bo morala zaradi te "čudovite študije" prenoviti svoje učne materiale: "Do zdaj sem učila, da gobavosti pred prihodom Evropejcev v Ameriki ni bilo. Zdaj to ne drži več."
Poleg spreminjanja zgodovine raziskava izpostavlja tudi sodobno skrb: gobavost se ponovno pojavlja v določenih delih sveta, ob tem pa narašča tudi odpornost bakterij za antibiotike. Geluk poziva h globalnemu nadzoru in mapiranju sevov bolezni: "Potrebujemo mednarodni napor, da ugotovimo, kaj vse je tam zunaj."
