Pod našimi nogami se dogaja nekaj, kar je do zdaj veljalo za skoraj nemogoče.
Znanstveniki so razkrili neverjetno odkritje, ki dobesedno spreminja razumevanje našega planeta. Površje Zemlje se postopoma seseda in razpada, kaže nova študija, objavljena v reviji Science Advances. Po več milijonih let delovanja se ena največjih tektonskih struktur na svetu - subdukcijska cona Cascadia ob severozahodni obali Pacifika - počasi bliža svojemu koncu.
Gre za proces, ki se odvija tam, kjer se oceanske plošče Juan de Fuca in Explorer potapljata pod Severnoameriško ploščo, in znanstveniki menijo, da so tokrat prvič v zgodovini ujeli trenutke "smrti" subdukcijske cone. "Začetek delovanja takšne geološke strukture je kot potiskanje vlaka v hrib; potreben je izjemen napor. A ko se enkrat začne premikati, je nemogoče ustaviti," pojasnjuje vodilni avtor raziskave Brandon Shuck z univerze Louisiana State in dodaja: "Ko pride do konca, gre za pravo katastrofo: kot velikanski železniški trk globoko pod površjem planeta."
Ekipa raziskovalcev je podatke zbrala z odprave Cascadia Seismic Imaging Experiment (CASIE21), ki je s pomočjo 15 kilometrov dolge verige podvodnih senzorjev ustvarila doslej najpodrobnejši zemljevid razpok in preloma pod oceanskim dnom. Analize so razkrile ogromne prelome v plošči Juan de Fuca, med njimi enega, kjer se je del plošče pogreznil kar za pet kilometrov.
Ta proces, imenovan "postopno razpadanje", pomeni, da se plošče ne zlomijo naenkrat, ampak kos za kosom, podobno kot bi vlak počasi iztiril - vagon za vagonom. Znanstveniki menijo, da takšni prelomi pojasnjujejo, zakaj so nekatera območja ob obali seizmično mirna, druga pa še vedno močno aktivna. Ko se del plošče odcepi, se skale prenehajo drgniti druga ob drugo in tam je potem potresov manj.
Čeprav to pomeni, da bo Cascadia nekoč povsem "umrla", se to še ne bo zgodilo kmalu. Geologi opozarjajo, da se ti procesi merijo v milijonih let, kar pomeni, da bodo potresi in geološke sile v tem delu sveta še dolgo del našega planeta. A odkritje ima veliko širši pomen. Podobni razpadli ostanki starih plošč ob obali Kalifornije in Mehike zdaj dobivajo nov pomen, saj bi lahko prav tam ležali dokazi o prejšnjih "smrtih" subdukcijskih con. Zemlja torej živi in umira pod našimi nogami. Samo dovolj dolgo bi jo morali opazovati, da bi to res videli.
