Od Čila do Nove Gorice: Kako Slovenija sodeluje pri najbolj ambicioznem vesoljskem projektu

24. 6. 2025, 19:30 | Vir: STA
Od Čila do Nove Gorice: Kako Slovenija sodeluje pri najbolj ambicioznem vesoljskem projektu (foto: Profimedia)
Profimedia

To je zgodba o izjemnem dosežku, ki bo za vedno spremenil naše razumevanje kozmosa.

Znanstveniki so objavili prve posnetke vesolja najzmogljivejšega teleskopa na svetu, Observatorija Vera C. Rubin, postavljenega v Čilu. Pri raziskavah vesolja, ki jih bodo izvajali s tem teleskopom, sodeluje tudi sodelavka Univerze v Novi Gorici Andreja Gomboc. Univerza se je pridružila tudi globalni spletni novinarski konferenci iz Washingtona.

Observatorij Vera C. Rubin, postavljen v Čilu v Južni Ameriki, bo izvajal 10-letni pregled neba, imenovan Legacy Survey of Space and Time (LSST). Pri tem bo uporabljal največjo digitalno kamero, ki je bila izdelana doslej, in z njo posnel t. i. barvni film vesolja z okoli 40 milijardami nebesnih teles.

"Ta teleskop je zelo občutljiv in lahko z njim vidimo zelo daleč v vesolje, obenem pa ima tudi zelo široko vidno polje. To pomeni, da lahko celotno nebo preslikamo v relativno zelo kratkem času," je ob robu današnje predstavitve povedal vodja centra za astrofiziko in kozmologijo Univerze v Novi Gorici Samo Stanič.

Kaj se je zgodilo, ko je pojedel "najbolj pekoč kari na svetu"

Observatorij je tako kot številni drugi sodobni teleskopi postavljen na samotnem območju na 2500 metrov visoki gori Cerro Pachon v severnem Čilu, kjer ni svetlobnega onesnaževanja, ki otežuje opazovanje neba.

 
 
 
 
 
View this post on Instagram
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

A post shared by Rubin Observatory (@rubin_observatory)

Teleskop ima največjo digitalno kamero na svetu s 3200 milijoni slikovnih pik, ki lahko celotno nebo preslika v treh dneh. S tem ustvari več terabajtov podatkov, s katerimi bo omogočen vpogled v najrazličnejše kratkotrajne pojave, kot so supernove, izbruhi gama sevanja in smrti zvezd v črnih luknjah, pa vse do asteroidov in drugega vesoljskega kamenja. To bo omogočilo tudi pravočasno ugotoviti, ali kateri med njimi morda ne leti proti Zemlji in jo s tem ogroža.

Pri v osnovi ameriško-čilskem projektu sodelujejo tudi raziskovalci iz 27 drugih držav, med njimi tudi z Univerze v Novi Gorici. Po besedah Andreje Gomboc pri projektu sodeluje več sto znanstvenikov, izvedba projekta takšnih razsežnosti pa je lep primer znanstvene diplomacije in sodelovanja znanstvenikov širom sveta.

Postavitev teleskopa naj bi po neuradnih ocenah stala okrog 800 milijonov ameriških dolarjev, sredstva pa so prispevale predvsem ameriške univerze.

Nova žarišča na zemljevidu: svetovne letalske družbe zapirajo vrata določenim državam