Trend normalizacije razmer se ustavlja, cepljenih ali z namero za cepljenje nekaj nad 60 odstotkov vprašanih

Indeks normalnosti, ki predstavlja razliko med seštevkom pozitivnih in negativnih odgovorov za oceno osebnega doživljanja razmer, je 4, kar je podobno kot pred dvema tednoma. To je sicer še vedno najvišja vrednost, odkar so konec lanskega poletja zaznali občuten padec tega indeksa. Po drugi strani je primerljiva z obdobjem marca lani oziroma dva tedna po prvem zaprtju države, ko so dobili najnižje vrednosti osebnega počutja v prvem valu epidemije covida-19.

Pri indeksu zaskrbljenosti prav tako ni večjih sprememb v primerjavi s prejšnjo meritvijo in znaša 6. Tako ostaja na podobni ravni kot v začetku junija lani, ko je bila zaskrbljenost glede epidemije precej nizka. Najnižjo vrednost, ki je bila minus 7, pa so dosegli maja lani.

Po drugi strani je indeks optimizma, ki predstavlja razliko med deleži odgovorov, po katerih gre na bolje oziroma gre zelo na bolje, in odgovorov, po katerih gre na slabše oz. zelo na slabše, po nekajmesečnem obdobju rasti tokrat spet občutno nižji in znaša 69.

Tudi ocena razmer glede na stanje pred epidemijo se je tokrat poslabšala. Razlika med deležem sodelujočih z mnenjem, da je njihovo življenje slabše ali precej slabše, in deležem tistih z mnenjem, da je njihovo življenje boljše ali precej boljše kot pred epidemijo, je dosegla vrednost -40, kar je po krajšem obdobju izboljšanja znova slabša ocena.

Indeks potrošnje, ki predstavlja razliko med dejanskim in pričakovanim povečanjem oziroma znižanjem potrošnje, tokrat znaša -10, kar je v primerjavi s prejšnjo meritvijo pred dvema tednoma spet boljši rezultat. Primerljiv je s koncem maja, ko so izmerili najvišjo vrednost tega indeksa.

Indeks finančnega stanja

Indeks finančnega stanja, ki prav tako predstavlja razliko med aktualnim in pričakovanim izboljšanjem oziroma poslabšanjem finančnega stanja, je znova na ravni s konca maja in znaša 6.

Tistih, ki so se že cepili proti covidu-19 vsaj z enim odmerkom, in tistih, ki se bodo zagotovo ali verjetno cepili, je 61 odstotkov. Ta delež stagnira na podobni ravni kot v preteklih meritvah. Delež cepljenih je tudi tokrat sicer nekoliko višji, a je skok manj izrazit, kot so opažali v zadnjem mesecu. Nekoliko nižji je delež tistih, ki se bodo zagotovo cepili, saj je padel z osmih odstotkov na šest. Delež sodelujočih z odgovorom, da se bodo verjetno cepili, pa ostaja osem odstotkov.

Nekoliko manj je tudi tistih, ki se verjetno ne bodo cepili. Tokrat jih je 17 odstotkov, pred dvema tednoma pa jih je bilo 19 odstotkov. Po drugi strani je na ta račun očitno zrasel delež odločenih, da se zagotovo ne bodo cepili. Tako je odgovorilo 22 odstotkov vprašanih.

Minimalno in maksimalno dosegljiva stopnja precepljenosti v populaciji starih od 18 do 75 let sta v primerjavi z meritvijo pred dvema tednoma nekoliko nižji. Prva je z 68 odstotkov padla na 66 odstotkov, druga pa z 80 odstotkov na 78 odstotkov.

Valicon je raziskavo izvedel od 25. do 27. junija, sodelovalo pa je 524 ljudi.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord