Svet bi se soočil z uničenjem brez primere.
Po svetu se krepijo strahovi pred izbruhom tretje svetovne vojne. Naraščajoče napetosti med velikimi silami, regionalni konflikti in vse pogostejše omenjanje jedrskega orožja v političnih razpravah so ponovno odprli vprašanje, kako bi takšen globalni spopad vplival na človeštvo.
Najbolj črn scenarij, o katerem govorijo strokovnjaki, je tretja svetovna vojna z uporabo jedrskega orožja, ki bi imela katastrofalne posledice za celoten planet.
Posledice jedrskega konflikta bi segale daleč preko začetnih eksplozij. Znanstveniki opozarjajo, da bi lahko posledice povzročile hude globalne okoljske motnje. Nedavne študije, objavljene v reviji Nature, kažejo, da bi celo razmeroma omejena jedrska izmenjava lahko v ozračje poslala ogromne količine saj, ki bi za več let blokirale sončno svetlobo. Posledično bi se globalne temperature močno znižale, kar bi uničilo kmetijstvo po vsem svetu in povzročilo množično lakoto brez primere.
Preiskovalna novinarka Annie Jacobsen je scenarij jedrske vojne analizirala v svoji knjigi Nuclear War: A Scenario, pri čemer se je oprla na znanstvene raziskave in intervjuje z obrambnimi strokovnjaki. "Na stotine milijonov ljudi bi umrlo v ognjenih kroglah, o tem ni dvoma," je zapisala. Kolaps kmetijstva bi bil smrtonosen. "Kraji, kot sta Iowa in Ukrajina, bi bili deset let prekriti s snegom, zato bi kmetijstvo propadlo. Ko kmetijstvo propade, ljudje preprosto umrejo."
Državi na južni polobli
Kot državi, ki bi lahko relativno najbolje prestali globalni jedrski konflikt, Jacobsen izpostavlja Avstralijo in Novo Zelandijo. Glavna razloga sta njuna geografska oddaljenost ter podnebne značilnosti. Obe državi se nahajata na južni polobli in sta precej oddaljeni od večine največjih svetovnih jedrskih sil ter glavnih potencialnih tarč. Zaradi te geografske izoliranosti bi bili neposredni učinki jedrskih napadov in radioaktivnih padavin tam verjetno manjši, poroča International Business Times.
Poleg tega znanstveni podnebni modeli kažejo, da bi bile posledice t. i. jedrske zime v teh regijah nekoliko milejše. Zaradi tega bi lahko Avstralija in Nova Zelandija ohranili bolj stabilne pogoje za kmetijstvo in pridelavo hrane, kar bi bilo v svetu, ki bi se soočal z globalnim pomanjkanjem hrane, ključnega pomena za preživetje prebivalstva.
Kljub temu, da sta Avstralija in Nova Zelandija izpostavljeni kot potencialni območji preživetja, strokovnjaki poudarjajo, da noben kraj na Zemlji ne bi ostal nepoškodovan. Radioaktivni padavine, onesnaženi vodni viri in dolgotrajna izpostavljenost sevanju bi vplivali na prebivalstvo po vsem svetu.
