V EU se nadaljuje zaostrena razprava glede AstraZenece

"Zavračamo logiko, da kdor prvi pride, prvi melje. To morda deluje pri mesarju v soseščini, ne pa pri pogodbah," je ponazorila Stella Kiriakides.

Nezmožnost zagotoviti proizvodne zmogljivosti je v nasprotju s črko in duhom pogodbe, ki jo je EU sklenila z AstraZeneco, je še izpostavila. Ob tem je britansko-švedsko podjetje pozvala, naj konstruktivno sodeluje pri iskanju rešitve, naj prispeva k ponovni vzpostavitvi zaupanja, naj zagotovi celovite informacije o dogajanju ter naj izpolni svoje družbene, moralne in pogodbene obveznosti.

Izvršni direktor AstraZenece Pascal Soriot je v torek v pogovoru z več evropskimi mediji izpostavil, da je unija cepivo naročila pozno in da so pogodbo z Združenim kraljestvom podpisali tri mesece prej kot z EU. Poudaril je tudi, da pogodba z EU temelji na načelu, da si bo družba za dobavo odmerkov prizadevala "po najboljših močeh", ni pa to njena pogodbena obveznost.

Na navedbe, da si podjetje za izpolnitev obveznosti prizadeva po najboljših močeh, se je komisarka danes odzvala s pojasnilom, da se to določilo v pogodbi nanaša na dejstvo, da v času, ko so pogodbo podpisovali, cepiva še ni bilo. EU je torej s podpisom pogodbe prevzela tveganje, da cepiva morda ne bo ali da ne bo dobilo odobritve, ne upravičuje pa to prednostne obravnave drugih naročnikov.

Kar nekaj zmede je bilo tudi glede drevišnjega srečanja predstavnikov EU in AstraZenece

V podjetju so kasneje zagotovili, da se bodo srečanja udeležili. Viri pri komisiji sicer izpostavljajo, da od AstraZenece pričakujejo jasen načrt dobave v prihodnjih mesecih in da želijo izvedeti prave razloge za pomanjkanje odmerkov, saj da slišijo različna pojasnila o tem, kaj se dogaja.

Evropske države se medtem še naprej borijo z izbruhom novega koronavirusa in posledicami

V Avstriji razmišljajo, da bi bile zaščitne maske FFP2 obvezne tudi za starejše šolarje, ko se bodo ti vrnili v šole prihodnji mesec.

Na Hrvaškem pa so sporočili, da se bodo učenci višjih razredov osnovnih šol verjetno s 1. februarjem pridružili mlajšim šolarjem in dijakom zaključnih letnikov srednjih šol v šolskih klopeh. Bodo pa najverjetneje podaljšali ukrepe, ko gre za obratovanje trgovin, javni prevoz in vstop v državo.

Britanski državljani in tisti s stalnim prebivališčem na Otoku bodo morali po vrnitvi iz 22 držav z visokim tveganjem za okužbo z novimi različicami novega koronavirusa v obvezno karanteno v hotel, so sporočile britanske oblasti. Premier Boris Johnson je sporočil, da bodo šole v Angliji zaprte najmanj do 8. marca.

Izrael pa namerava v boju proti novemu koronavirusu v četrtek za več dni zapreti svoje kopenske meje, potem ko je skoraj v celoti do konca meseca že zaprl svoje mednarodno letališče. Vlada bo predvidoma v četrtek odločala še o podaljšanju ukrepov.

V sosednjem Libanonu so zaradi ukrepov zaprtja javnega življenja izbruhnili protesti v mestu Tripoli. Sprevrgli so se v spopade med protestniki in varnostnimi silami, v katerih je bilo poškodovanih najmanj 45 ljudi. Protesti so potekali tudi v drugih delih države, kjer so protestniki med drugim blokirali glavne prometnice.

S težavami pri dobavi cepiva pa se ne spopada le Evropska unija

Ameriški predsednik Joe Biden je odgovoril na pritožbe guvernerjev zveznih držav, da nimajo dovolj cepiva proti novemu koronavirusu, in obljubil, da bodo povečali tedenske dostave na najmanj deset milijonov odmerkov. Zagotovil je, da bo do konca poletja cepiva dovolj za 300 milijonov Američanov.

Iz Kitajske pa poročajo, da so razdelili okoli 22,8 milijona odmerkov cepiva proti covidu-19. Država želi do kitajskega novega leta cepiti 50 milijonov ljudi, zato so okrepili kampanjo cepljenja. V okviru boja proti novemu koronavirusu pa so začeli izvajati tudi teste z analnimi brisi, ki naj bi bili bolj učinkoviti. Jemljejo jih predvsem pri rizičnih stikih. Med drugim so jih uporabili v Pekingu na tistih območjih mesta, kjer so potrdili okužbe.

Pripravila Sara Erjavec Tekavec

Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol