Izmišljena, a povsem realna situacija: »Janez, Janez, poglej sosedovega mulca, še prejšnji teden je vozil tistega starega golfa, zdaj ima pa že beemveja!« vpije začudena gospa svojemu možu, ki je v garažo ravno parkiral Renaultovo laguno. »Ah, Majda, avto tako ali tako ni njegov, če pa po kakem čud­­­nem naključju je, potem nočeš vedeti, kakšna mutna posla stojijo zadaj!« zamahne z roko stari.

Tipična pod­alpska nevoščljivost, boste dejali? Ali morda že pregovorna slovenska obsedenost z avtomobili, pa naj stane, kar hoče? Opisani prizor (z nekaj drobnimi slogovnimi popravki) v resničnem vsakdanu ni posebna redkost. Še manjša so prestižne limuzine, med katere uvrščamo denimo Audijevega A8, BMW-jevo sedmico, Mercedes-Benzov razred S in Jaguarjevega XJ. Pravzaprav se jih po naših cestah vozi presenetljivo veliko (čedalje več), in to negativnim trendom v obliki vsesplošne draginje in padanja živ­ljenjske­­­ga standarda navkljub. Narobe svet? Z vidika ekonomskih politik (mor)da, s perspektive avtomobilskega trga nikakor!

Narobe svet?

Da so te ladje namenjene le protokolu in bogatunom? Kakšna zmota! Za to, da si avtomobile luksuznega razreda dandanes lahko privoščijo komaj polnoletni frajerji, sta poskrbela ponudba in povpraševanje na avtomobilskem trgu, ki ju (pretežno) nevid­na roka ekonomista Adama Smitha upravlja tako, da bi Janez namesto svoje nove lagune lahko kupil vsaj dve rabljeni sosedovi sedmici (ali dva A8, dva Jaguarja XJ in podobno). Ja, prav ste prebrali: precej 'ladij' iz luksuznega razreda, ki jih vsakodnevno srečujemo v prometu in (nekatere kljub letom še vedno) dajejo videz bogastva in nedostopnosti, bi se kaj lahko znašlo tudi v vaših garažah!

Tovrstne avtomobile z letnico izdelave okoli 1998 lahko s kančkom iznajdljivosti dobite na primer že za pri­­bliž­­­­no pet evrskih tisočakov. Nova dacia logan (katere glavni konkurenčni adut je ravno cena) je precej dražja, medtem ko za ta denar še med rabljenimi avtomobili (nekaj razredov niže od luksuznega) ostanejo zaprta marsikatera prodajalčeva vrata. Tudi novejši letniki pri ceni ne razočarajo. Štiri leta mlad (dobro 'naložen') BMW-jev 735i (aktualnega modela E65) brez najmanjših težav uspeva s proračunom novega passata 2.0 TDI, pri čemer slednji sploh ni nujno obogaten s kakšnimi izstopajočimi luksuz­­­nimi pritiklinami s seznama dodatne opreme …

Vzemi me

Kje 'rastejo' takšne limuzine in v čem je past te pravljice? Pojdimo po vrsti! Veliko jih najdemo že na slovenskem trgu. Ljudje svoje sorodne jeklene duše po navadi iščemo v (nam) zaupanja vred­nih avtohišah, časopisnih oglasih, prek 'ustnega izročila' in na spletnih sejmiščih, kot je na primer Avtonet. Poznavalci priporočajo še specializirane spletne forume (za posamezne znamke) in – predvsem za avtomobile, zaradi katerih zdaj prelivamo črnilo – pregled spletne ponudbe bliž(n)jih evropskih trgov. S prostim trgom EU, v katerem smo se Slovenci znašli nedolgo tega, so

tržišča postala še bolj povezana (beri: nakup lažji).

Spletna trga mobile.de in autoscout24.de tako pozna že skoraj vsak podjet­nej­­ši kupec avtomobilov 'iz tujine', da o internetni dražbi eBay, ki je, kar se avtomobilizma tiče, po navadi rezervirana za nakupe tistih drznejših med nami (velikokrat brez predhodnega ogleda kupova­­­ne stvari), sploh ne govorimo. Iznajdljivejše persone z avanturis­­­­ti­­č­­no žilico pa se po svojo sanjsko limuzino lahko podajo kar prek luže, kjer šibek dolar sicer povzroča sive lase evropski izvozni industriji, a hkrati privablja tujce v tamkajšnje nakupe (tudi avtomo­­­bilov) in s tem koristi ameriškemu izvozu.

Sergej

Za boljšo predstavo vzemimo nemški trg. Tisti, ki se tam potikajo že dalj časa, vedo povedati, da je bavarska regija praviloma zaznamovana s kvalitetnimi in dražjimi primerki limuzin, ki jih najdemo predvsem v večjih avtohišah. Izkušnje pravijo še, da se včasih izplača podaljšati pot proti severu, kjer je sicer več manjših podjetij in na prvi (včasih še na drugi) pogled sumljivih zagorelih Nemcev in bledoličnih Vzhodnjakov, a se po drugi strani tam utegne skrivati kar nekaj ugodnih ponudb. Mobile.de je našel 'žrtev': manjše podjetje kakih 200 kilometrov severno od Münchna, ki ga upravlja Rus Sergej.

Na našo vabo, povpraševanje po udobni 'Luxusklasse' limuzini, se je odzval s hvaljenjem pravilnosti izbire in v isti sapi predstavljanjem »zagotovo idealnih« kandidatk. Vse brezhibne, odlične in nadvse dostopne! Sladke besede, ki bi zagretemu kupcu stopile še zadnje dvome pred izrečenim usodnim da. A nismo se pustili zmesti!

»Pri nas v Sloveniji so cene v primerjavi z vašimi kljub manjši ponudbi še nižje.« »Seveda, ker je tudi ohranjenost vaših avtomobilov slabša!« v trdi nemščini, a z nasmeškom odvrne Sergej. »Zato veliko Slovencev, ki cenijo kakovost, pride k meni ali h kolegom po iskane različice. Audi A8 3.7, BMW 750i ali mercedes S320, med katerimi se v glavnem odločate vi, so tudi nekoliko starejši, okoli letnika 1998, in z nekaj kilometri na grbi še vedno aktualni, tako po videzu kot vzdržljivosti in seveda nič manj po ceni (med 5.000 in 10.000 evri, op. a.). Povpraševanje po njih ostaja veliko, predvsem v državah, v katerih znajo ceniti prej naštete lastnosti!«

Ko smo se poslavljali, je Sergej, presenečen, da nam njegovi ohranjeni primerki niso zlezli pod kožo, iz rokava potegnil še zadnji adut: »Če želite res dobro ra­­zmerje med ceno in tem, kar avto nudi, vzemite srebrnega 735i (BMW, model E65, op. a.). Letnik 2004, nov model, le 97 tisoč prevoženih kilometrov, ogromno dodatne opreme, odlično ohranjen – za samo 21 tisoč evrov. Za ta denar komaj dobite novega Golfa 2.0 TDI, pa še to z bolj kot ne osnovno opremo!«

Tokrat smo se nasmehnili mi in se kljub mamljivim ponudbam vljudno poslovili. Argument velike ponudbe (luksuznih limuzin) na trgu namreč pomeni prednost in več manevrskega prostora na strani kupca (beri: nižjo ceno) ... Opcijska oprema (udobje, športnost, zabava), ki je pri 'novem' nakupu zahtevala veliko dodatnega denarja, ni v nekaj let starem avtu vredna praktično nič.

Poleg tega so ravno velike limuzine zaradi krajših življenjskih ciklov in 'narave' (ki jo bomo spoznali malo pozneje) nagnjene k (naj)hitrejšemu izgubljanju vrednosti in kot take v določeni fazi delujejo kot ugoden nakup. Cenovne pritiske navzdol in sive lase poštenim trgovcem (in kupcem) povzročajo še v zadnjem času priljubljene nepoštene poslovne prakse nekaterih prodajalcev avtomobilov (tudi v Sloveniji), ki se s pomočjo tako imenovanega dav­­čnega vrtiljaka oziroma 'missing trader utaje' izogibajo plačilu dajatev z nezakonitim uveljavljanjem odbitka vstopnega DDV-ja.

Že sem tvoja

In če bi se odločili za nakup katerega izmed Sergejevih 'varovancev'? Postopek v osnovi ni težaven. Kupec mora iskati avtomobil, ki izpolnjuje vsaj normo EURO 2 (izpušni plini, vzglavniki zadaj …). Ko ga izbere in plača celotno kupnino (s pripadajočim DDV-jem), dobi od prodajalca (če je pravna oseba, kar je za kupca laže) račun, s katerim lahko pri nas plača davek na motorna vozila (po stopnji, določeni z zakonom o DMV-ju). Za limuzine do 10 tisoč evrov bi se DMV gibal med 1 in 3,5 odstotka nakupne cene, pri zadnji Sergejevi ponudbi (735i za 21 tisoč evrov) pa bi se stopnja DMV že dvignila na 11 odstotkov.

Po uspešnem plačilu dajatev (v zad­njem času so uradni organi nekoliko bolj pazljivi na zneske na računih in s tem po­v­­zročajo glavobole marsikateremu 'falotu', ki je na račun (pre)nizko zapisane kupnine želel privarčevati evro ali dva!) se novopečeni lastnik hitre vstopnice v svet prestiža ustavi na okencu ljubljanskega LPP-ja ali mariborske RTI, kjer se preverja istovetnost vozila in (za okoli sto evrov) iz­­da slovenska homologacija. Po opravljenih formalnostih, ki lahko trajajo tudi več tednov, kupcu ostane še zadnji korak pred kraljevanjem po slovenskih (in drugih) cestah – registracija. In veselje se lahko začne!

Do tu vse lepo in prav. Pravzaprav prelepo, da bi bilo prav. Namreč, kakšna (za lase privlečena in dolgočasna) zgodba je to, če vse teče kot po maslu, brez zapleta, brez težav, brez večjih pomislekov, brez pasti, le z veliko pozitivnimi pridevniki? Pred nami je ne nazadnje velika, prestižna, ugodna, varna, zmogljiva – in še kaj bi se našlo – limuzina … V katerem grmu torej tiči zajec?

V dobrem in slabem

Z nakupom je zakon sklenjen. In med 'ob­­redom' smo prisegli, da bomo s konstruktivnim dialogom sodelovali v dobrem in slabem. V dobrem in, ups, slabem? Kaj bi to lahko pomenilo? Blaž Podlesnik, ki v družinskem podjetju blizu Ljubljane že vrsto let skrbi za brezhibno kondicijo predvsem bavarcev, vidi dve glavni težavi: »Prva je povezana s tem, kako je oziroma so prejšnji lastniki vzdrževali avto. Če to ni bilo izvedeno po tovarniškem protokolu, lahko kaj hitro pri­­de do večjih okvar, kar žal po navadi občutijo šele naslednji lastniki, ki 'žanjejo sadove' malomarnih servisnih storitev in morebitnega uničevalnega načina vožnje preteklih let. Ker gre za velike limuzine, ki imajo visokolitražne motorje in precej opreme ter elektronike, so tudi stroški vzdrževanja v osnovi višji, kar predstav­lja drugo težavo.«

V dokaz nam pred nos pomoli izpis originalnih delov, ki najbolje ustrezajo tovarniško predpisanim tolerancam glede vzdrževanja. Za 12-valjnega 750i, katerega nakupna cena znaša (odvisno od letnika, ohranjenosti, kilometrov ipd.) med pet in deset tisoč evri, stanejo samo deli za osnovni servis (ki se priporoča ob nakupu) približno od pet do deset odstotkov vrednosti avtomobila. Obnova podvozja lastnika olajša za približno 800 evrov, sprednje zavorne ploščice denarnico izpraznijo za več kot 300, novi amortizerji z elektronskim nastavljanjem trdote celo za 776 evrov (pomnoženo s štirimi amortizerji) …

Bog ne daj, da se (zaradi velikega števila prevoženih kilometrov in slabega odnosa do lastnega avtomobila, na primer) pokvari avtomatski menjalnik (5.016 evrov) ali celo motor (okroglih 19 tisoč evrov). Kapitalni stroški se v podobnih številkah pojavljajo tudi pri drugih proizvajalcih, na primer Audiju, Mercedes-Benzu, Jaguarju …

»Ob pravilnem vzdrževanju so ti avtomobili brez večjih težav sposobni odpeljati celo 500 tisoč kilometrov, kar je več, kot zmore marsikateri novi avto manj prestižnega proizvajalca, a žal so tovrstni primeri v Sloveniji, tudi zaradi varčevanja nekaterih lastnikov z vzdrževanjem, prej izjema kot pravilo,« pravi Blaž in se ob modrovanju, da se ob nakupu vedno izplača dodati nekaj denarja za boljši avto, vrne v svojo delavnico.

Sodobni avtomobili imajo sicer po ra­­­­­zi­skavi, ki jo vsako leto opravi nemški ADAC, največ težav z elektroniko (v letu 2007 je bilo takih 39,7 % vseh zabeleženih okvar), kar gre delno na rovaš zavo­­l­jo močne kon­­kurence med proizvajalci precej skrajšanih razvojno-življenjskih ciklov posa­mez­nih modelov (kjer prvi kupci novega mo­­­­­­dela nemalokrat postanejo 'testni vozniki' avtomobilskih podjetij, pooblaščeni zastopniki pa vsaj v očeh svojih strank grešni kozli), delno pa tudi na račun (ustvarjene) potrebe/želje trga glede različnih elektronskih dodatkov in naprav na seznamu opreme jeklenih konjičkov.

Proizvajalci luksuznih avtomobilov bi, če bi iz svojih paradnih konjev pobrali električno kablovje, iz njih lahko sestavili razdaljo, na kateri bi se ameriški šprinter Tyson Gay hitro upehal, dolgoprogaški atleti kova Haile Gebrselassie pa bi priz­nali, da so opravili najmanj solidno ogrevanje. Če torej v elektronskem sklopu pride do težav, lahko nekatere funkcije po­­­­stanejo neuporabne. Še več. Ni jih ma­­lo, ki jih je sicer mehansko gledano zanesljiva (v tem primeru nova) limuzina, vred­na več kot 100 tisoč evrov, zaradi manjše napake v elektroniki pustila na cedilu nekje na službeni poti …

K temu je treba prišteti še visoke tekoče stroške: registracijo, kasko zavarovan­je in porabo goriva. V primeru 'naših' kandidatov prvi dve postavki (brez popustov) skupaj letno zahtevata več kot pet evrskih tisočakov. Po besedah zavarovalnih agentov se ljudje za kasko zavarovanje po večini odločijo pri avtomobilih do starosti okoli šest let. Sergejev 735i, ki bi do registracije stal (ocenjeno) okoli 24 tisoč ev­rov, bi nas za leto 'brezskrbne' vožnje (ob predpostavki, da ne bi prišlo do okvar) osušil za dobrih 20 % nakupne vrednosti (ob največjih ugodnostih bi ta strošek še vedno predstavljal več kot 10 % stroškov nakupa, gledano na letni osnovi).

Potem je tu še poraba goriva. Motorji (kljub veliki prostornini) v limu­­­­zinah luksuznega razreda po navadi opravljajo precej težaško delo, za kar zahtevajo večjo količino vbriz­­­ganega goriva. Na daljši poti to ne predstavlja večjih težav, huje je v mestih, kjer se ob nenehnem speljevanju in zaviranju povprečna številka na potovalnem računalniku hitro dvigne na 20 in čez. V tem primeru je dobro imeti sklenjen pakt s kak­­­­šnim naft­nim podjetjem, čeprav bo za vašo denarnico vse skupaj verjetno prej pakt s hudičem!

Brez tebe mi živeti ni

Ste zdaj 'spregledali'? No, bodimo korektni: niso vsi, ki se vozijo z dragimi avtomobili, poceni nastopači! Kot v vsakem avtomobilskem razredu je tudi v luk­­suz­­­nem precej različnih lastniških 'karak­­­ter­­jev'. Tisti, ki kupijo nove, zraven velikokrat 'kupijo' še voznika, da jih prevaža naokrog. Ti gospodje niso predmet naše debate. Danes popularnih metroseksu­­alcev in predvsem nadseksualcev pa ti avtomobili res ne zanimajo – raje se pokažejo v kakšnem novem cinquecentu, meganu cabriu ali, če je finančna injekcija dovoljšnje prostornine, bentleyju, ja­­­­­gu­­­­­­arju XK in podobnih … Ti torej v našem tekstu tudi odpadejo.

Na eni strani imamo med kupci rabljenega luksuza tako res tiste, ki se želijo pokazati pred (bodočim) dekletom, prijatelji, znanci, neznanci, pticami, psi, policisti, radarji in drugimi prometnimi ovirami. Ostaneta nam še dve skupini, legitimna, ki vzame nekoliko višje stroške vzdrževanja/tve­­­ga­­­n­­­­ja v zakup za varno in udobno vož­njo, in tista, ki požanje največ simpatij – res­nični navdušenci nad posamezno znamko in mo­­delom, ki na spletnih forumih in v svojih klubih ter na srečanjih razvijajo in pre­­­naša­­­­­jo znanje ter ravnanje, temelječe na prist­nem odnosu do priljubljene avtomobilske znamke. Kako prepoznamo pravega srčnega ljubitelja? Nič lažjega! Na primer s komentarjem (o starosti njihovih jeklenih ljubljencev), ki smo ga zasledili na forumu, posvečenem BMW-jem (www.bmw­­­slo.com): »Moja kraljica je šele polnoletna in kot taka je komaj dobro utečena.«

Če vse skupaj strnemo v nekaj kratkih vrstic: precej navidez dragega in prestiž­nega cestnega luksuza je, vsaj kar se tiče nakupa, na voljo po zelo sprejemljivih cenovnih pogojih. Ko enkrat upoštevate še negativne vidike, pa se velja zavedati, da tudi tu velja stara modrost: nismo tako bogati, da bi lahko kupovali poceni.

tekst: Matej Grošelj

foto: Ivana Krešić