14. 4. 2021, 14:09 | Vir: STA
V porastu mišja mrzlica, od začetka januarja 47 primerov
Epidemiologi opažajo večje število prijavljenih primerov mišje mrzlice. Od začetka januarja jih je bilo 47. Namestnica predstojnika Centra za nalezljive bolezni na NIJZ Nuška Čakš Jager je zato pozvala k previdnosti ob opravilih, kjer bi lahko prišli v stik z mišjimi iztrebki, na primer pri čiščenju kleti in drvarnic.
Kot je na novinarski konferenci, sicer namenjeni razmeram glede covida-19, dejala Čakš Jagrova, spomladi mnogi delajo na vrtovih, začnejo čistiti kleti, drvarnice, pri tem pa se lahko okužijo prek mišjih iztrebkov in vdihavanja virusa iz teh iztrebkov, denimo ob dvigovanju prahu.
Čakš Jagrova tako ljudi poziva, naj bodo previdni pri čiščenju dlje časa zaprtih prostorov, uporabijo naj rokavice, zaščitijo obraz, temeljito prezračijo prostor, površine, kjer so bili iztrebki ali mrtve miši, pa razkužijo. Predvsem pa je treba biti po njenih besedah pozoren na dvigovanje prahu.
Bolezen poteka z vročino, slabim počutjem, številnimi znaki, ob katerih bi lahko posumili tudi na covid-19. Zato svetuje, da se ob morebitnem pojavu simptomov zdravnika seznani, ali smo opravljali kakršno koli aktivnost, pri kateri bi se lahko okužili z virusom mišje mrzlice, da bo pozoren tudi na to.
Nasvete za preprečevanje okužb z virusom mišje mrzlice sicer objavljajo tudi na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).
Hemoragična mrzlica z renalnim sindromom oziroma mišja mrzlica je akutna nalezljiva bolezen, ki jo povzročajo hantavirusi. Bolezen se z glodalca na človeka prenese preko vdihavanja virusov, ki se nahajajo v izločkih glodalcev, bolezen pa se ne prenaša s človeka na človeka.
Novo na Metroplay: Kako se dobro ločiti? | N1 podkast s Suzano Lovec
