V Sloveniji živi 41.000 otrok pod pragom tveganja revščine

V soboto, 17. oktobra obeležujemo mednarodni dan boja proti revščini, katerega namen je opozarjati na problem revščine v svetu in spodbuditi aktivnosti za njeno zniževanje.

Dejstvo je, da ima revščina izjemno poguben vpliv na življenja otrok po vsem svetu. Raziskave kažejo, da revščina negativno vpliva na zdravje otrok, njihov razvoj, izobrazbene dosežke ter nenazadnje povzroča toksični stres tudi pri najmlajših. Otroci iz revnih družin se srečujejo z različnimi oblikami prikrajšanosti skozi celoten življenjski cikel.

Posledice pandemije koronavirusa pa so milijone otrok po vsem svetu potisnile še globlje v revščino. Družine, ki so si prizadevale izstopiti iz primeža revščine, so bile potisnjene nazaj vanjo, spet druge doživljajo pomanjkanje kot še nikoli prej. Tako se je število otrok, ki živijo v večdimenzionalni revščini, zaradi posledic pandemije povzpelo že na približno 1,2 milijarde, opozarja nedavna analiza UNICEF-a in Save the Children.

Tudi v Sloveniji revščina močno zaznamuje življenja otrok. Zadnji dostopni podatki prikazujejo razmere leta 2019, torej pred pandemijo, ko smo delež otrok, ki živijo pod pragom tveganja revščine znižali v primerjavi z letom prej. Stopnja tveganja revščine otrok se je znižala - iz  11,7 % v letu 2018 na 10,5 % v letu 2019. V lanskem letu je torej revščino tvegalo kar 41.000 otrok, kar je za 4.000 manj kot v 2018.

»Trend zadnjih 5 let kaže, da se stopnja tveganja revščine otrok zmanjšuje, kar je spodbudno, pa vendar je ob tem potrebno opozoriti, da smo imeli med leti 2010 in 2015 izrazito povišanje stopnje tveganja revščine zaradi ekonomske krize in neprilagojenih ukrepov, s katerimi bi lahko preprečili poglabljanje in zdrs otrok v revščino,« je povedala Alja Skele, vodja programov zagovorništva pri UNICEF-u Slovenija, ki jo posebej skrbijo dolgoročni vplivi, ki bi jih pandemija koronavirusa lahko imela na otroke brez ustreznih ukrepov. »Ob tem ponovno poudarjamo, da smo tudi v Sloveniji že pred pandemijo imeli številne ranljive otroke, njihove stiske in njihova ranljivost pa so se sedaj samo še poglobile. Zato je potrebno pri načrtovanju politik pozorno gledati, da so zajete vse skupine, posebej najranljivejše. Pri slednjih je velika zaskrbljenost za poglobitev vrzeli revščine, neenakosti, socialne izključenosti, nasilja in stisk.«

Revščina prizadene nekatere skupine otrok bolj kot druge – revščino še posebej tvegajo otroci iz družin brez delovno aktivnih članov, otroci z migrantskim ozadjem, otroci iz enostarševskih družin ter otroci, ki živijo v najemniških stanovanjih. Nizek socialno ekonomski položaj družine vpliva tudi na zadovoljstvo z življenjem otrok, kjer beležimo nižjo stopnjo zadovoljstva, to pa posledično vpliva tudi na duševno zdravje otrok. To kaže, da je revščina izrazito kompleksen pojav, ki terja na sodelovanju utemeljene rešitve. UNICEF Slovenija poziva Vlado RS in resorna ministrstva, da oblikujejo učinkovite ukrepe, utemeljene na potrebah otrok in njihovih družin, ki bodo usmerjeni k ustvarjanju spodbudnih okolij, ki bodo izkoreninili revščino otrok v Sloveniji ter preprečevali medgeneracijski prenos revščine. Varne in dostojno plačane zaposlitve za polni delovni čas, varno, primerno in dostopno stanovanje ter ukrepi, namenjeni zmanjševanju neenakosti v izobraževanju, lahko pomembno prispevajo k doseganju tega cilja. Cilja, katerega rezultat bo Slovenija, v kateri ima vsak otrok priložnost, da doseže svoj polni potencial.

Priporočila UNICEF-a oblikovalcem politik, ki lahko pripomorejo h krepitvi blaginje otrok, še posebej v času blažitve posledic pandemije:

• Pravičnost je potrebno postaviti v središče politik, ki obravnavajo otroke in si prizadevajo delovati v dobrobit otrok.
• Zagotavljanje uresničevanja načela največje koristi otroka v vseh ukrepih, ki vplivajo na otroke.
• Okrepiti je potrebno medresorsko in medinstitucionalno sodelovanje pri zagotavljanju varstva in zaščite otrok, ki tvegajo revščino.
• Zaščititi je potrebno dohodke gospodinjstev, v katerih živijo najrevnejši otroci.
• Potrebno bi bilo opredeliti družinske transferje kot komplementarno dopolnitev k socialni varnosti družin.
• Razvoj univerzalno dostopnih in brezplačnih storitev za otroke.
• Vzpostavitev učinkovitega in vzdržnega sistema spremljanja položaja otrok na letni ravni, ki bo omogočal oblikovanje politik, utemeljenih na raziskavah in podatkih, ki omogočajo poglobljeno razumevanje položaja otrok.

Novo na Metroplay: Ko se govori o hierarhiji, je že prepozno | Bine Volčič in Žiga Faganel