V sredo bodo stavkali zaposleni v vzgoji in izobraževanju

V Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) so postavili osem stavkovnih zahtev. Bistveni sta takojšnja sklenitev sporazuma o plačilu dodatnega dela in ovrednotenju izpostavljenosti tveganjem zaposlenih za čas obvladovanja epidemije covida-19 ter zvišanje plač vsem zaposlenim v vzgoji in izobraževanju glede na že dogovorjena zvišanja plač v drugih delih javnega sektorja.

Med skupinami, pri katerih je v zadnjem obdobju prišlo do zvišanja plač, je bila po podatkih ministrstva za javno upravo v prvih 11 mesecih lanskega leta mediana dejansko izplačanih bruto plač pri učiteljih in drugih strokovnih sodelavcih 2542 evrov, vojakih 2643, policistih 3007, medicinskih sestrah pa 2430 evrov, pri čemer v podatkih še ni upoštevano zadnje povišanje plač v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva iz decembra lani. Povprečni plačni razred, v katerega so uvrščeni učitelji, je bil sicer višji od povprečnega plačnega razreda v drugih omenjenih skupinah zaposlenih.

V Svizu ob tem izpostavljajo, da še ni prišlo do razreševanja vprašanja plač v spodnji tretjini plačne lestvice, kamor na primer sodijo pomočnice vzgojiteljic, ki imajo začetno plačo nižjo od minimalne. Med tistimi, ki za svoje delo prejemajo minimalno plačo oz. jim država doplačuje razliko do nje, pa so izpostavili tudi čistilke, hišnike, kuharje, voznike, tudi tajnice.

Vlada pred volitvami ne namerava sprejemati dodatnih sistemskih obremenitev javnih financ

Vlada je v odgovoru Svizu zapisala, da se zaveda mnogih neskladij v obstoječem sistemu plač v javnem sektorju, tudi nekaterih v vzgoji in izobraževanju, pri čemer je opozorila, da so ta neskladja nastajala zadnjih 13 let. Kot je pojasnila, pa v času, ko so razpisane parlamentarne volitve, ne bo neodgovorno sprejemala dodatnih sistemskih obremenitev javnih financ v breme naslednjega mandata.

Dodala je, da se je pripravljena pogajati o sistemskih rešitvah in reformi plačnega sistema v javnem sektorju, ki bi se uveljavili čim prej na začetku naslednjega mandata. Dokončno besedo o morebitnih izpogajanih rešitvah pa morata v vsakem primeru imeti novi sestavi vlade in DZ.

Navedla je tudi, da je bilo od začetka epidemije v vzgoji in izobraževanju za ukrepe, povezane s covidom-19, namenjenih prek 70 milijonov evrov, ter spomnila na investicije šolstvu. Vrtci, osnovne šole in glasbene šole pa so po navedbah vlade od oktobra 2020 do junija 2021 iz naslova izplačil dodatkov zaradi epidemije prejeli skupaj nekaj več kot 149 milijonov evrov.

Sicer pa se je po navedbah vlade število zaposlenih v izobraževanju v Sloveniji od leta 2000 do leta 2020 povečalo s 54.500 na 90.000. "Če je leta 2020 na enega zaposlenega v šolstvu odpadlo 11 otrok, se je ta številka leta 2020 spustila na manj kot šest," so zapisali v vladnem odgovoru.

V Svizu se temu podatku čudijo, vladi očitajo manipulacijo in poudarjajo, da je v vzgoji in izobraževanju zaposlenih 70.000 ljudi in da to kažejo vladni podatki. Vladi očitajo, da neenako obravnava posamezne skupine zaposlenih. Njen odgovor pa po njihovi oceni kaže na podcenjujoč odnos oblasti do zaposlenih v vrtcih, šolah in na univerzah.

Za stavko glasovalo 37.248 zaposlenih

Zaposleni bodo stavkali na delovnih mestih, protestnih shodov pa tokrat ob stavki ne bo. Glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj poudarja, da stavka v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah še nikoli ni bila izglasovana s takšno večino kot tokrat. Glasovanja o stavki se je udeležilo 40.729 zaposlenih, za stavko jih je glasovalo 37.248, proti se jih je opredelilo 3481.

V Svizu so tudi pojasnili, da so za vse osnovne šole in vrtce pripravili sporočilo za starše, v katerem pojasnjujejo situacijo in prosijo za podporo. Glavni stavkovni odbor sindikata je vrtcem tudi svetoval, naj organizirajo varstvo za nujne primere oz. za tiste otroke, katerih starši ne bodo imeli nobene druge možnosti in bodo o tem vrtec obvestili vnaprej.

Tudi več osnovnih šol je na svojih spletnih straneh starše že obvestilo, da bodo za najmlajše otroke zagotovili nujno varstvo. Predsednik združenja ravnateljev osnovnih in glasbenih šol Gregor Pečan pa je za spletni portal N1 dejal, da nima informacij, da bi se na kakšni šoli odločili, da nujnega varstva ne bodo nudili.

Ministrstvo za izobraževanje je sicer prejšnji teden vsem ravnateljicam in ravnateljem posredovalo okrožnico, iz katere izhaja, da mora biti v vrtcih in šolah tudi v času izvajanja stavke zagotovljen minimum delovnega procesa. "To pomeni, da so vrtci in šole dolžni tudi v času stavke zagotavljati varstvo in oskrbo (prehrano) otrok, učencev in dijakov, in sicer ves poslovalni čas vrtca oziroma šole," so za STA pojasnili na ministrstvu.

Dodali so, da je v okrožnici jasno zapisano, da zaposleni uveljavljajo pravico do stavke skladno z zakonodajo in da se vsak zaposlen sam odloča, ali bo v njej sodeloval ali ne. Odgovornost glede zagotavljanja minimuma delovnega procesa pa je po navedbah ministrstva odgovornost predstojnika posameznega zavoda in v ničemer ne posega v pravice stavkajočih delavcev.

Po mnenju vlade je sicer stavka neupravičena in ne more biti plačana. V Svizu so prepričani o nasprotnem.

Stavka tudi v visokem šolstvu

Stavko pa so za ta dan napovedali tudi v visokošolskem sindikatu, kjer so pojasnili, da se v času stavke ne bosta izvajala pedagoški in raziskovalni proces, uradnih ur v strokovnih službah ne bo, knjižnice bodo zaprte.

"Prekine se vse vrste del, edina izjema so vnaprej dogovorjeni izpiti in zagovori zaključnih del, klinične vaje, katerih odpoved bi poslabšala zdravstveno stanje bolnikov, in sestanki in seje, na katerih se razpravlja o stavkovnih zahtevah in o razmerah v visokem šolstvu ali v ožjem delovnem okolju," so navedi v sindikatu.

Glavnina njihovih stavkovnih zahtev zadeva posebnosti dela v visokem šolstvu in nekaj prikrajšanih poklicnih skupin. "Zahtevamo normalne pogoje za delo in odpravo plačnih krivic," so poudarili.

Novo na Metroplay: Kako se dobro ločiti? | N1 podkast s Suzano Lovec