V torek potrdili 952 okužb, hospitaliziranih manj kot 500 covidnih bolnikov

Sedemdnevno povprečje novopotrjenih okužb je v torek padlo za 36. Padlo je tudi število bolnikov s covidom-19, ki so potrebovali bolnišnično zdravljenje, in sicer za 21. Dva bolnika več kot dan prej pa sta potrebovala zdravljenje na oddelku za intenzivno nego.

Po besedah Maje Bratuše, ki vodi vladne novinarske konference o covidu-19, v skladu z načrtom sproščanja to pomeni, da je eden izmed kriterijev za prehod v rumeno fazo na nacionalni ravni izpolnjen, a smo žal od izpolnitve drugega, ki bi omogočil prehod v rumeno fazo, še vedno precej oddaljeni. Danes se bo sicer vlada seznanila s trenutnimi epidemiološkimi razmerami in na podlagi priporočil vladne svetovalne skupine za covid-19 presodila, če je treba katere izmed veljavnih ukrepov prilagoditi.

Med posameznimi regijami je sicer obalno-kraška še vedno obarvana rdeče (sedemdnevno povprečje znaša 55), rumeni pa sta posavska in jugovzhodna regija, čeprav se v zadnji razmere počasi poslabšujejo. Specifičnega vzroka za večje širjenje virusa v lokalnih okoljih sicer na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) niso zaznali. Kot je na novinarski konferenci pojasnila namestnica predstojnika Centra za nalezljive bolezni Nuška Čakš Jager, gre za neznane vire okužb in pričakovana nihanja, ki niso povezana s kakšnimi večjimi izbruhi.

Med občinami sicer glede na v torek potrjene okužbe izstopajo Celje (30), Šentjur (15), Velenje (17), Kočevje (16), Novo mesto (11), Domžale (13), Kamnik (15), Jesenice (11), Tržič (13), Kranj (26), Radovljica (23), Nova Gorica (18), Sežana (12), Piran (16), Izola (11), Koper (33), Ljubljana (121) in Maribor (50).

Štirinajstdnevno povprečje potrjenih primerov na 100.000 prebivalcev je v torek znašalo 496, na NIJZ pa ocenjujejo, da je trenutno v državi 10.446 aktivnih primerov. Doslej je bilo po njihovih podatkih potrjenih 197.374 primerov. Med najverjetnejšimi viri okužb še vedno prevladujejo skupna gospodinjstva, od koder izvira 36,6 odstotka okužb, sledijo pa delovna mesta, kjer se okuži 10,2 odstotka okuženih, je pojasnil Čakš Jagrova.

Glede na starostno strukturo pa je okužb še vedno največ med delovno aktivno populacijo

Največ v starostni skupini 35 do 54 let. Precej manjše je število potrjenih primerov v visokih starostnih skupinah, med stanovalci domov za starejše pa se je delež okužb zelo znižal. Tako so v domovih po navedbah Čakš Jagrove v zadnjih dveh tednih zabeležili le 15 okužb, večinoma med novimi stanovalci. Ta številka je po njenih besedah izjemno vzpodbudna.

Tudi število smrti je tako med stanovalci domov za starejše kot splošno populacijo precej padlo. Še vedno razmeroma visok delež smrti v mednarodni primerjavi pa Čakš Jagrova pripisuje različni metodologiji in načinu poročanja. V Sloveniji namreč vse smrti v 28 dneh po začetku bolezni pripišejo covidu-19, pozneje pa bo po njenih besedah bistveno lažje oceniti, koliko jih je bilo preveč specificiranih kot smrti zaradi ali s covidom-19.

Na NIJZ spremljajo tudi okužbe pri otrocih, mladostnikih in pedagoškem osebju

Po ponovnem odprtju šol so po besedah Čakš Jagrove med učitelji zaznali porast okužb, a gre to pripisati hitremu testiranju. Med otroki pa je trend stalen pri vrtčevskih otrocih in znaša 1,7 odstotka, medtem ko se trend po odprtju šol pričakovano viša v osnovnih šolah. Pričakovati je tudi več okužb v srednjih šolah. Kot je zagotovila Čakš Jagrova, situacijo spremljajo vsak dan in opozarjajo na upoštevanje ukrepov.

Kot je še pojasnila, gredo v karanteno vsi učenci iz razreda, v katerem so zaznali okužbo. 

Čakš Jagrova je predstavila tudi epidemiološko situacijo po svetu, ki se po njenih besedah ponovno nekoliko spreminja. Če smo po novem letu beležili upad števila potrjenih primerov in se je krivulja obrnila navzdol, pa trenutno znova beležimo porast, večinoma na račun Evrope, je dejala.

Do osmega tedna letošnjega leta je bilo po svetu skupaj zabeleženih preko 114 milijonov potrjenih primerov in več kot dva milijona smrti. V EU pa je bilo do 9. marca več kot 23 milijonov potrjenih primerov, od tega 563.300 smrti. O največ primerih so poročali iz Francije, Italije, Poljske in Nemčije, največ smrti pa je bilo zabeleženih v Italiji, Češki, Franciji, Poljski in Slovaški.

V Sloveniji je potrjenih primerov na 100.000 prebivalcev v zadnjih 14 dneh padlo pod 500, po tem številu pa nas prehitevajo Slovaška, Češka in Malta, je dodala.

Trend obolelosti s koronavirusom v 🇸🇮 na dan 9. 3. 2021 (00:00-24:00):

- Št. testiranj: 6017
- Št. pozitivnih: 952 (15,8 %)
- Št. hospitaliziranih: 485
- Št. oseb na intenzivni negi: 92
- Dnevno št. odpuščenih iz bolnišnice: 55
- Št. umrlih: 4
- 7-dnevno povprečje: 728 pic.twitter.com/95q5PRqN0y

— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) March 10, 2021

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord