17. 5. 2021, 15:11 | Vir: STA

V tretji fazi razvoja 24 cepiv proti covidu-19

Profimedia

V tretji fazi razvoja je trenutno 24 cepiv proti covidu-19. Po oceni Boruta Štruklja z ljubljanske fakultete za farmacijo je med naslednjimi, ki lahko pričakujejo dovoljenje za uporabo v EU, rusko cepivo Sputnik V. Prva učinkovita zdravila proti covidu-19 pa bi lahko bila na voljo v začetku prihodnjega leta.
 

Glede ruskega cepiva Sputnik V je Štrukelj na današnji vladni novinarski konferenci povedal, da se je v petek inšpekcijska skupina Evropske agencija za zdravila (Ema) vrnila iz Rusije, kjer so izvajali še zadnje postopke. Če bo vse v redu, lahko po njegovih besedah pričakujemo, da bo to cepivo v EU na razpolago že junija. Cepivo Sputnik V je sicer izjemno podobno cepivoma AstraZeneca in Johnson & Johnson, ima pa nekoliko večjo učinkovitost, ker je sestavljeno iz dveh vektorskih osnov.

Ema bi lahko kmalu tudi odločala o cepivu nemškega proizvajalca CureVac, ki temelji na mRNK tehnologiji ter je zelo podobno cepivu Pfizerja in Moderne.

Izmed t. i. klasičnih cepiv lahko po Štrukljevih besedah pričakujemo cepivo Novavax ameriškega proizvajalca. Pričakovali so, da bi to cepivo lahko bilo registrirano junija, a podjetje zamuja tako s končnim podajanjem dokumentacije kot tudi proizvodnjo. Cepivo Novavax temelji na nekoliko starejši tehnologiji in je podobno cepivu proti HPV in nekaterim cepivom proti gripi.

Podobno je tudi pri dveh klasičnih kitajskih cepivih Sinovac in Sinopharm, pri katerih so uporabili novi koronavirus in uničili njegovo virulentnost, zato se ne more razmnoževati. Ema bo začela pregled tudi teh dveh cepiv.

Štrukelj je še izpostavil podatek o učinkovitosti cepiv, ki prihaja iz ZDA. "Od 117 milijonov cepljenih jih je le 9760 zbolelo. Razmerje je okoli 1 proti 10.000," je dejal Štrukelj.

Štrukelj je predstavil tudi trenutno stanje na področju zdravil proti covidu-19

Zdravilo z učinkovino ivermektin, ki je že dolgo v uporabi in je registrirano za uporabo proti parazitom, je v predkliničnih študijah pokazalo zmanjšanje replikacije novega koronavirusa.

Svetovna zdravstvena organizacija in Ema svetujeta razširitev kliničnih študij tako po številu udeležencev kot po stopnji bolezni. Slovenija si medtem prizadeva, da bi vstopila v mednarodni sistem kliničnih študij ali da bi sama izvedla klinično študijo.

Kot je ob tem opozoril Štrukelj, to ni zdravilo, ki bi preprečilo okužbo, v večjih odmerkih je močno toksično. "To zdravilo je varno samo v rokah infektologov, pa še v tem primeru ne vemo, kakšen je optimalen odmerek," je dejal.

Druga zdravilna učinkovina molnupiravir, ki preprečuje podvajanje virusa in s tem razširitev virusa po organizmu, je ena od protivirusnih učinkovin in spada med majhne sintezne molekule. Zdravilo je v tekočem pregledu Eme, klinične študije, ki so šle iz druge v tretjo fazo pa po Štrukljevih besedah še niso pokazale takšne učinkovitosti, da bi to učinkovino lahko registrirali kot zdravilo. Molnupiravir sicer izdeluje farmacevtska družba Merck, ki se je povezala s petimi indijskimi generičnimi farmacevtskimi družbami, ki proizvajajo in testirajo to zdravilno učinkovino.

Štrukelj je izpostavil še novo potencialno biološko zdravilo sotrovimap, ki spada med monoklonska protitelesa. Razvila ga je družba GlaxoSmithKline. To zdravilo nadomešča naša protitelesa, ki nastanejo po okužbi ali po cepljenju. Protitelo se veže na virusni protein S in tako prepreči, da bi se virus vezal na človeške celice, je pojasnil Štrukelj. Kot je še poudaril, ne more biti nadomestek cepljenja ali prebolelosti, je pa v uporabi pri resnih hospitaliziranih primerih.

Če bo dobil dovoljenje, bo sotrovimap na tržišču predvidoma novembra ali decembra letos. Tudi pri molnupiravirju lahko odobritev pričakujemo proti koncu leta, za ivermektin pa še ni jasno.

Novo na Metroplay: Ko se govori o hierarhiji, je že prepozno | Bine Volčič in Žiga Faganel