V Ukrajini vendarle začeli evakuacijo civilistov iz posameznih mest

Ruska vojska je davi sporočila, da je v Ukrajini začela spoštovati prekinitev ognja, tako da imajo civilisti v Kijevu, Černigivu, Sumiju, Harkovu in Mariupolju možnost zapustiti oblegana mesta.

Rusija je humanitarne koridorje predlagala že v ponedeljek, večinoma pa naj bi vodili v Rusijo oziroma Belorusijo, zato so ukrajinske oblasti predlog označile za nemoralen.

Najhuje je sicer v Mariupolju ob Azovskem morju, kjer je v obleganem mestu okoli 200.000 ljudi, prekinjene so dobave elektrike in vode. Po podatkih Mednarodnega Rdečega križa naj bi bile poti iz mesta minirane. Ljudje iz Marioupolja naj bi se imeli možnost umakniti v ukrajinsko Zaporožje oziroma proti Rostovu na Donu v Rusiji.

Vendar pa so ukrajinske oblasti kasneje Rusijo obtožile, da v tem humanitarnem koridorju ne spoštuje prekinitve ognja. Takšna dejanja Rusije so označile za genocid.

Uspešno pa poteka evakuacija iz mesta Sumi v Poltavo. Ukrajinsko zunanje ministrstvo je na Twitterju objavilo videoposnetek, ki prikazuje evakuacijo civilistov v minibusih in avtomobilih.

Sumi je od ruske meje oddaljen le približno 30 kilometrov, mesto pa že več dni napadajo ruske enote. V zračnih napadih le nekaj ur pred začetkom evakuacije je bilo ubitih najmanj 21 civilistov in štirje ukrajinski vojaki.

Tudi evakuacija iz mesta Irpin v Kijev je trenutno v teku

Po podatkih ukrajinskih oblasti je bilo iz mesta doslej na varno pripeljanih približno 3000 ljudi.

Iz mednarodne skupnosti se še naprej vrstijo pozivi k varni evakuaciji civilistov iz obleganih mest. Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg se je med obiskom v Latviji zavzel za vzpostavitev pravih humanitarnih koridorjev v Ukrajini, ki jih je treba tudi v celoti upoštevati.

Vojne v Ukrajini ne bo kmalu konec, iz te države bo zbežalo še več milijonov ljudi, ki morajo biti v EU dobrodošli, pa je v Evropskem parlamentu poudarila evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johannson. EU je pred veliko preizkušnjo, ki jo lahko uspešno naslovi, če bo pri zagotavljanju pomoči beguncem enotna in solidarna, je pozvala.

Generalni podsekretar ZN za humanitarne operacije Martin Griffiths pa je dejal, da ZN ne morejo zadovoljiti potreb milijonov civilistov v Ukrajini, in pozval, naj se jim omogoči umik na varno v smer, ki si jo želijo.

Mnogi med tistimi, ki se jim je uspelo prebiti iz obleganih mest, medtem še naprej množično odhajajo v tujino. Po podatkih visokega komisariata ZN za begunce jih je odšlo že več kot dva milijona.

Samo Poljska jih je sprejela 1,2 milijona. Madžarska je sprejela več kot 190.000 beguncev, Slovaška dobrih 140.000, skoraj 100.000 ljudi pa je iz Ukrajine odšlo tudi v Rusijo. Po podatkih, zbranih v nedeljo, sta tudi Moldavija in Romunija sprejeli po več kot 82.000 beguncev, medtem ko se je še nekaj več kot 210.000 ljudi iz Ukrajine že odpravilo naprej v druge evropske države, ugotavlja UNHCR.

V Sloveniji prijavljenih 2500 ukrajinskih beguncev

V Sloveniji je trenutno po besedah obrambnega ministra Mateja Tonina v zasebnih nastanitvah, pri znancih in sorodnikih prijavljenih 2500 ukrajinskih beguncev. Minister za notranje zadeve Aleš Hojs pa je povedal, da je v zbirnem centru v Logatcu trenutno nastanjenih nekaj več kot 80 beguncev iz Ukrajine.

Napovedal je sicer, da na ministrstvu pripravljajo sklep, s katerim bodo vladi predlagali aktiviranje zakona o začasni zaščiti razseljenih oseb. Tako bodo postopki zaščite poslej tekli hitreje, prav tako beguncem ob prihodu v Slovenijo ne bo treba zaprositi za mednarodno zaščito.

Takšen odlok pa je že sprejela hrvaška vlada. Tja je sicer doslej prišlo nekaj več kot 2580 ukrajinskih beguncev. Več sto jih je prispelo tudi v Srbijo in BiH, kjer pa jim še vedno niso zagotovili lažjega vstopa in bivanja v državi.

Potem ko so ukrajinski in ruski pogajalci v ponedeljek opravili tretji krog pogovorov, je danes ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sporočil, da je pripravljen na dialog z Rusijo glede statusa polotoka Krim in separatističnih regij Doneck in Lugansk na vzhodu Ukrajine, ne pristaja pa na priznanje njune neodvisnosti. Ruskega kolega Vladimirja Putina je znova pozval na neposredne pogovore o tem.

K vztrajanju pri pogovorih je danes pozval kitajski predsednik Xi Jinping. Na videoklicu s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom in nemškim kanclerjem Olafom Scholzem se je zavzel za največjo možno zadržanost glede Ukrajine.

Med zahodnimi zaveznicami se medtem krepi razprava o prepovedi uvoza ruskih energentov. Nemčiji in Nizozemski, ki sta v ponedeljek posvarili pred vseevropsko prepovedjo energentov iz Rusije, se je danes pridružila še Bolgarija.

Evropska komisija je v odziv na vojno v Ukrajini predstavila načrt za odpravo odvisnosti Evrope od ruske energije, ki predvideva zmanjšanje uvoza ruskega plina za dve tretjini do konca tega leta. Načrt predvideva odpravo odvisnosti Evrope od ruskega plina, nafte in premoga najpozneje do leta 2030, vključuje niz ukrepov v odziv na rastoče cene energije ter zaščito potrošnikov in podjetij ter ukrepe za zagotovitev zadostnih zalog plina za naslednje zime.

Ameriški predsednik Joe Biden pa je že napovedal popolno prepoved uvoza nafte, plina in premoga iz Rusije v ZDA.

Za podoben korak so se odločile britanske oblasti, ki nameravajo do konca leta postopoma ustaviti dobavo ruske nafte v državo.

Pripravil Blaž Mohorčič

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord