V zadnjih 50 letih petkratno povečanje vremenskih katastrof

WMO je preučil smrtnost in gospodarske izgube zaradi vremenskih, podnebnih in vodnih ekstremov med letoma 1970 in 2019. "Število vremenskih, podnebnih in vodnih ekstremov se povečuje in bo zaradi podnebnih sprememb postalo vse pogostejše in hujše v mnogih delih sveta," je ob tem po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal generalni sekretar WMO Petteri Taalas.

Od leta 1970 je bilo tovrstnim nevarnostim po vsem svetu pripisanih več kot 11.000 nesreč, ki so povzročile več kot dva milijona smrtnih žrtev in približno 3640 milijard dolarjev izgub.

Orkan Ida, ki je konec tedna udaril zahodno obalo ZDA in ubil najmanj štiri ljudi, bi lahko po Taalasovih besedah postal najdražja vremenska katastrofa. "Obstaja možnost, da bodo ekonomski stroški višji od Katrine," je dejal in dodal, da so izboljšani preventivni in zaščitni ukrepi zagotovili, da je Ida povzročila le del nezgod Katrine, ki je isto območje opustošila pred 16 leti.

Doslej je Katrina, ki je terjala več kot 1800 smrtnih žrtev in uničila velike dele New Orleansa, veljala za daleč najdražjo vremensko katastrofo. Povzročila je namreč za skoraj 164 milijard dolarjev izgub.

V povprečju se je v zadnjih 50 letih vsak dan zgodila katastrofa, povezana z vremenskimi, podnebnimi in vodnimi ekstremi, ki je terjala 115 ljudi in povzročila 202 milijona dolarjev dnevnih izgub, ugotavlja poročilo WMO. Več kot 91 odstotkov smrti je bilo v državah v razvoju.

Največ smrtnih žrtev so v tem obdobju povzročile suše

In sicer približno 650.000, medtem ko je zaradi neviht umrlo okoli 577.000 ljudi. Zaradi poplav je umrlo skoraj 59.000 ljudi, zaradi ekstremnih temperatur pa je bilo okoli 56.000 smrtnih žrtev.

Čeprav se je število vremenskih in podnebnih nesreč v zadnjega pol stoletja povečalo, pa je pozitivno to, da se je število smrti skoraj trikrat zmanjšalo. Število smrtnih žrtev se je namreč z več kot 50.000 letno v sedemdesetih letih zmanjšalo na manj kot 20.000 letno v letih 2010.

Medtem ko so v sedemdesetih in osemdesetih letih v povprečju poročali o 170 povezanih smrtnih primerih na dan, se je dnevno povprečje v devetdesetih letih zmanjšalo na 90, nato pa v letih 2010 upadlo na 40.

Kot je dejal Taalas, so dramatične izboljšave sistemov zgodnjega opozarjanja v veliki meri zaslužne za upad smrtnih žrtev. "Preprosto povedano, pri reševanju življenj smo boljši kot kdajkoli prej," je poudaril.

WMO je ob tem poudaril, da je treba še veliko narediti, saj ima le polovica od 193 držav članic agencije trenutno nameščene reševalne sisteme zgodnjega opozarjanja na nevarnosti.

Narejenega le malo za zaščito območij, ki so nagnjena k katastrofam

Medtem ko sistemi zgodnjega opozarjanja rešujejo življenja, pa je narejenega le malo za zaščito območij, ki so nagnjena k katastrofam, pred naraščajočo gospodarsko škodo.

Poročane gospodarske izgube med letoma 2010 in 2019 so bile 383 milijonov dolarjev na dan, kar je sedemkrat več od povprečnih dnevnih izgub v sedemdesetih letih, ko so dosegle okoli 49 milijonov dolarjev.

Sedem od 10 najdražjih nesreč v zadnjih 50 letih se je zgodilo po orkanu Katrina v letu 2005, od tega tri samo v letu 2017: orkan Harvey je povzročil skoraj 97 milijard dolarjev škode, sledila sta orkana Maria in Irma s približno 70 oz. 60 milijardami dolarjev.