16. 3. 2022, 15:18

Varnost Evrope pod vprašajem: so pristojne službe v primeru brezpilotnih letalnikov zatajile?

Profimedia
Slika je simbolična. (foto: Profimedia)

Slika je simbolična.

Po strmoglavljenju brezpilotnega letala v Zagrebu in najdbi drona v Romuniji ostajata odprti vprašanji, kaj je šlo narobe in ali je Nato v teh primerih zatajil. 

Kontrolorji zračnega prometa iz različnih držav so med seboj dolžni komunicirati o grožnji. Odločitev o ukrepanju, tudi sestrelitvi, pa lahko sprejme le država, nad katero je ogrožajoč letalnik, poroča N1. 

Kaj je šlo narobe?

Brezpilotni letalnik, ki je strmoglavil v Zagrebu, je pred vstopom v hrvaški zračni prostor preletel Romunijo in Madžarsko, ki sta obe Natovi članici. V zračnem prostoru prve se je zadrževal tri minute, v zračnem prostoru Madžarske pa kar 40 minut. Preden je strmoglavil, je bil v zračnem prostoru Hrvaške sedem minut, je povedal hrvaški minister za obrambo Mario Banožić.

Hrvaška kontrola zračnega prometa je navedla, da letalnika v sistemu kontrole ni videla, saj letalo ni imelo aktivnega detekcijskega sistema oziroma transponderja. So pa dron odkrili madžarski organi, poroča N1. 

Ko je prečkal njihov zračni prostor, so mu sledili, je sporočilo madžarsko obrambno ministrstvo. Tudi Nato je potrdil, da je letalo spremljal. "Natova integrirana zračna in raketna obramba je sledila poti leta objekta, ki je na koncu strmoglavil v Zagrebu," je za hrvaške medije sporočil predstavnik zveze Nato.

Številna neodgovorjena vprašanja

Številna vprašanja o primerih ostajajo neodgovorjena. Tako še vedno ni znano, kaj se je dogajalo v nacionalnih kontrolah letenja v državah, ki sta jih drona preletela, in Natu, je za N1 poudaril dekan ljubljanske Fakultete za družbene vede, ki predava na katedri za obramboslovje, Iztok Prezelj. "Vemo samo to, da drona, ki je strmoglavil v Zagrebu, ni nihče sestrelil," je dodal.

Ali bi se bilo mogoče drugače odzvati? "Dron bi lahko sestrelili nad Madžarsko ali Hrvaško. Madžari bi lahko Hrvate tudi obvestili o dronu, saj je bilo kakšno minuto, preden je prečkal mejo, očitno, kam je namenjen," je odgovoril dekan. “Problem je, da ne vemo, kaj točno se je zgodilo. Morda je nekdo že imel roko na sprožilcu za sestrelitev, ampak ukaza ni bilo. Takšna situacija je možna, mogoče pa je tudi, da do tega ni prišlo,” je dodal.

Odločitev o ukrepanju, tudi sestrelitvi, je v domeni posameznih držav, je pojasnil Prezelj. "Civilni in vojaški nadzorniki zračnega prometa iz različnih držav so med seboj dolžni komunicirati o grožnjah. Potem pa je na državah, da sprejemajo odločitve o ogrožajočih zrakoplovih na svojih teritorijih," je povedal in dodal: "Nato lahko izvede sestrelitev, če se sprožijo vsi odločevalski gumbi, nacionalni je tukaj ključen."

Spremljajte Metropolitan na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.