Nova raziskava neodvisnih strokovnjakov mreže OpenExp, ki jo je objavila koalicija Evropska pravica do energije, kaže, da se večina držav EU sooča z visokimi ravnmi energetske revščine, zato to zimo svojim državljanom ne morejo zagotavljati ogrevanja. Energetska revščina je še posebej prisotna na jugu in vzhodu Evrope - najhuje je v Bolgariji.
Prva raziskava te vrste na ravni celotne EU je pokazala, da je energetska revščina še posebej razširjena v južnih in vzhodnih članicah EU. Bolgarija je daleč pred ostalimi državami po pogostosti pojavljanja štirih ključnih kazalnikov - vlažnih in puščajočih domovih, visokih stroških energije za gospodinjstva, nezmožnosti ogrevanja domov pozimi ter nezmožnosti ohlajanja domov poleti.
Najboljši državi po teh kazalnikih sta Švedska in Finska. Slovenija se uvršča v polovico držav EU z višjo stopnjo energetske revščine, so sporočili iz društva Focus.
Pri stopnjah energetske revščine imajo družbenoekonomski dejavniki večji vpliv kot vreme, države s strožjimi gradbenimi predpisi in višjim bruto domačim proizvodom na prebivalca pa imajo nižje ravni energetske revščine. Delež izdatkov gospodinjstev, porabljenih za energijo, v Evropi narašča, pri čemer ta delež raste hitreje v gospodinjstvih z nižjimi dohodki - med letoma 2000 in 2014 je narasel za 33 odstotkov.
Zaradi vse večje ozaveščenosti o energetski revščini je bilo lani v energetski sveženj EU za leto 2030 vključeno obvezno merjenje in ukrepanje glede energetske revščine. Vendar pa koalicija Evropska pravica do energije zahteva oblikovanje nacionalnih akcijskih načrtov v vseh državah EU in prepoved odklopov za zaščito najbolj ranljivih gospodinjstev.
Kronična izpostavljenost mrazu, vlagi in plesni ogroža duševno in fizično zdravje prebivalcev. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije so neustrezna stanovanja v Evropi povezana s 100.000 prezgodnjimi smrtmi letno.