12. 3. 2021, 17:08 | Vir: STA
Vlado po prvem letu čaka nadaljnji boj z epidemijo in uresničevanje koalicijskih zavez
Premier Janez Janša je pred prvo obletnico nastopa vlade dejal, da so v tem času 80 odstotkov svoje energije namenjali spopadu z epidemijo covida-19. Po njegovem mnenju je realno pričakovati tretji val epidemije, vlada se bo nanj pravočasno odzvala. Za prihodnje leto do rednih volitev pa je napovedal uresničitev ključnih točk koalicijske pogodbe.
Zaradi osredotočanja na obvladovanje epidemije, za katero Janša pravi, da je bila za vse večja preizkušnja, kot je kazalo na začetku, je ostalo neuresničenega marsikaj iz koalicijske pogodbe.
Tako bodo poleg obvladovanja covida-19 v prihodnjem letu do rednih parlamentarnih volitev ključne teme te vlade projekt debirokratizacije, decentralizacija, ureditev dolgotrajne oskrbe, poleg tega nameravajo izločiti zdravstveni sektor iz enotnega plačnega sistema. "Če ne bo bistvenih negativnih presenečenj, lahko letos nadoknadimo lanski padec BDP," je med drugim napovedal premier.
Glede decentralizacije je pojasnil, da je bila s tega vidika sprejetih vrsta ukrepov in zakonov, tudi nacionalni načrt odpornosti in okrevanja.
Zakon, ki bo predpostavljal tudi zagotavljanje virov v dolgotrajni oskrbi, bo na poslanskih klopeh do septembra. S tem bo izpolnjen eden od ciljev, o katerem se je do zdaj pisalo v koalicijskih pogodbah, a resnega poskusa doslej ni bilo, je navedel Janša.
Epidemija covida-19 je po njegovih besedah dodatno razgalila vse probleme v slovenskem zdravstvenem sistemu, tako na področju pomanjkanja kadrov, za kar je po njegovi oceni kriv tudi neustrezen plačni sistem.
Glede dela vlade v preteklem letu pa je pojasnil, je njihove napore možno kvantitativno izmeriti v ukrepih vseh osmih protikoronskih zakonskih paketov. "Če jih primerjamo z ukrepi v drugih državah EU, smo edini, ki smo naslovili vse kategorije prebivalstva," je zatrdil.
Tako so po njegovih ocenah bistveno presegli napovedi, ki so bile dane na začetku epidemije. Takrat se je napovedoval padec sedmih odstotkov BDP, 120.000 brezposelnih in bistveno večji primanjkljaj v državni blagajni. A se te napovedi niso uresničile. Padec BDP je bil manjši in bi ga lahko letos nadoknadili, brezposelnost pa je pod 90.000 ljudi, z ukrepi je bilo ohranjenih na deset tisoče delovnih mest.
Novinarske konference se je poleg predsednikov koalicijskih strank udeležil tudi minister iz vrst sicer opozicijske DeSUS Jože Podgoršek. Kot je dejal Janša, je sodeloval kot minister, kar so potrdili tudi v DeSUS. In dokler uživa podporo poslanske skupine DeSUS, lahko dela naprej v vladi, saj je tudi vez s poslanci, je dodal prvi med ministri.
Če pa se še kdo iz opozicije odloči za sodelovanje z vlado, bodo to pozdravili. Ob tem pričakuje od opozicije, da pri protikoronskih ukrepih, ki so zdravorazumski, ne bo metala polen pod noge. "Naj se ne ruši ukrepov, ker gre to rušenje v splošno škodo," je poudaril.
Odločitev o pridružitvi NSi tej vladi pred letom dni je bila po mnenju velike večine članstva stranke pravilna in v tistem položaju edina možna, je danes povedal prvak NSi Matej Tonin. Po njegovem prepričanju je ministrska ekipa iz vrst NSi poskrbela za ključne rezultate te vlade, kot so skorajšnji začetek gradnje drugega tira, vzpostavljanje tretje razvojne osi, gradnja domov za starejše občane in povečano število prihodov v Slovensko vojsko. Državi po Toninovi oceni ne gre slabo, saj so bonitetne ocene zgodovinsko visoke, je pa država na prelomni točki in od prihodnjih odločitev bo odvisen tudi razvoj države in ob tem pozval opozicijo k iskanju skupnih točk.
Podgoršek pa je dodal, da je vlada v tem letu za upokojence po nekaterih kazalnikih naredila več kot nekatere druge vlade v bistveno daljšem časovnem obdobju. Zahvalil se je tudi za zaupanje poslanske skupine DeSUS in premierja. "Menim, da je prav, da vztrajamo pri tem, kar delamo sedaj. Z vidika državotvornosti in skrbi za sektor, ki ga pokrivam, ne bi bilo pametno tako pogosto menjati kmetijskega ministra," je dodal.
Prvaki koalicijskih strank so komentirali tudi vprašanje financiranja STA in imenovanja tožilcev. Janša je dejal, da bo vlada do STA izpolnila svoj del obveze takoj, ko bodo za to izpolnjeni pogoji. Upa pa, da bo "nekdo prišel k razumu in bo STA dobila vodstvo, ki spoštuje zakonitost". Direktorja STA Bojana Veselinoviča je označil za kralja na Betajnovi. Na vprašanje o tem, zakaj vlada kot edina družbenica ne sprejme sklepa, da želi določeno dokumentacijo, pa je dejal, da "gre za prazen izgovor" in da vladni urad za komuniciranje "opravlja posle te vlade".
Ukom je sicer pred časom poslanki Janji Sluga pisno pojasnil, da nima pooblastila za izvajanje družbeniške pravice, Veselinoviča, štiri nadzornike STA in nekdanjo šefico urada Kristino Plavšak Krajnc pa je kazensko ovadil, ker so podpisali pogodbo o financiranju javne službe, saj Ukom nima pooblastila, da nastopa kot predstavnik ustanovitelja.
Počivalšek je danes dejal, da verjame, da se bo ta problem razrešil, ocenil pa je, da slika ni črno-bela in da je treba upoštevati obveznosti ene in druge strani. Tonin pa ima občutek, da se vzdržuje navidezni konflikt med vlado in Veselinovičem, ker to nekomu koristi.
Ministrica za pravosodje Lilijana Kozlovič je sicer v pismu evropskemu komisarju za pravosodje Didierju Reyndersu pojasnila, da naš zakon določa, da se mora vlada seznaniti z oblikovanim predlogom, ki ga mora predložiti evropskemu javnemu tožilstvu. Rok za seznanitev sicer ni določen.
