Volitve v Sloveniji: 3 mandati za SDS in SLS, po dva za LMŠ in SD ter 1 za NSi

V Evropski parlament so bili z liste SDS in SLS izvoljeni Milan Zver, Romana Tomc in Franc Bogovič, z liste SD Tanja Fajon in Milan Brglez, z liste LMŠ Irena Joveva in Klemen Grošelj, z liste NSi pa Ljudmila Novak, kažejo delni izidi po preštetih danes oddanih glasovnicah in glasovih predčasnega glasovanja. Vsi so bili izvoljeni s preferenčnimi glasovi.

Ostale stranke in liste, ki so nastopile na volitvah, niso osvojile sedežev v Evropskem parlamentu. Levica je prejela 6,34 odstotka glasov, DeSUS 5,65 odstotka, SNS 4,02 odstotka, SAB 4,02 odstotka, Zeleni Slovenije 2,08 odstotka, DOM 1,71 odstotka, Povežimo se 1,64 odstotka, SMC 1,58 odstotka, ZSi 0,68 odstotka in DD 0,52 odstotka.

Volilna udeležba je bila po zadnjih podatkih 28,13-odstotna.

Tudi na evropskih volitvah pred petimi leti je bila SDS najuspešnejša med slovenskimi političnimi strankami. Pred tem je SDS na volitvah leta 2004 in leta 2009 dobila vsakokrat po dva poslanska sedeža. Leta 2004 sta bila za evroposlanca izvoljena Miha Brejc in Romana Jordan Cizelj, ki je ostala poslanka še naslednji mandat, ko je poleg nje v evropske poslanske klopi sedel še Milan Zver. Po uveljavitvi lizbonske pogodbe, ko je Slovenija v Evropskem parlamentu dobila dodatni poslanski sedež, pa se je Zveru in Jordan Cizljevi pridružila še Zofija Mazej Kukovič.

Leta 2014 je bila na listi SDS poleg Milana Zvera in Romane Tomc za evropsko poslanko izvoljena Patricija Šulin. Ta je bila kandidatka tudi na tokratnih volitvah, in sicer kot tretja na listi, vendar je izvolitev s preferenčnimi glasovi tudi tokrat uspela Francu Bogoviču (SLS).

Enako mu je namreč uspelo že na prejšnjih volitvah, ko je SLS nastopila na skupni listi z NSi, Bogoviču pa je tedaj preboj uspel z zadnjega mesta na listi. S te skupne liste je bil takrat v parlament izvoljen Lojze Peterle, ki pa se po treh mandatih poslavlja. Peterle je bil namreč izvoljen v vseh dosedanjih mandatih, tokrat pa ga je stranka uvrstila na tretje mesto na listi in ostal pred vrati Evropskega parlamenta.

Na prvih volitvah v Evropski parlament leta 2004, ko je z dvema poslancema NSi dosegla največji uspeh, je bila poleg Peterleta za evropsko poslanko izvoljena tudi Ljudmila Novak, ki po današnjih volitvah znova odhaja v Bruselj.

SD je z dvema izvoljenima poslancema ponovila rezultat iz leta 2009, ko sta v Bruselj odšla Tanja Fajon in Zoran Thaler, nato je slednjega zaradi korupcijske afere zamenjala Mojca Kleva. Leta 2014 je stranka osvojila en poslanski mandat, ponovno je bila izvoljena Fajonova. Enega evropskega poslanca pa je stranka dobila tudi leta 2004, ko je bil s preferenčnimi glasovi izvoljen sedanji predsednik republike Borut Pahor.

LMŠ na evropskih volitvah doslej še ni nastopila.

Vnovična izvolitev tokrat ni uspela Igorju Šoltesu, ki je pred petimi leti na evropskih volitvah uspešno nastopil kot predsednik stranke Verjamem in se je v Evropskem parlamentu pridružil Zelenim. To pa pomeni, da je brez poslanca tokrat ostal tudi DeSUS, ki ga je v minulem mandatu zastopa Ivo Vajgl.

V Brsulju se večina obeta Evropski ljudski stranki 

V Evropskem parlamentu bo še naprej najmočnejša desnosredinska Evropska ljudska stranka (EPP). Na drugo mesto se spet uvrščajo socialdemokrati, na tretje pa liberalci, ki so v primerjavi z letom 2014 med vsemi skupinami pridobili največ sedežev, kaže prva projekcija sedežev v Evropskem parlamentu.

Desnosredinska EPP naj bi dobila 178 od 751 sedežev v Evropskem parlamentu in tako ostala najmočnejša politična skupina, a izgubila naj bi 39 sedežev.

Na drugo mesto naj bi se znova uvrstili socialdemokrati (S&D) s 152 sedeži, kar je prav tako padec v primerjavi s sedanjim stanjem, ko jih imajo 35 več.

Na tretje mesto naj bi se prebili liberalci (Alde) s 108 sedeži, kar je 40 več, kot jih imajo sedaj. Liberalci so sedaj na četrtem mestu, nov izid pa že vključuje tudi rezultat stranke francoskega predsednika Emmanuela Macrona.

Precej boljši izid kot pred petimi leti se obeta Zelenim, ki jim prva projekcija napovedujejo 67 sedežev, kar je za 15 sedežev več, kot jih imajo sedaj. S tem se uvrščajo na četrto mesto.

Zmerno evroskeptični Evropski konservativci in reformisti (ECR) naj bi dobili 61 sedežev, kar pa je zanje precejšen padec v primerjavi s sedanjim položajem, in sicer za 15 sedežev.

Znatno boljši rezultat se napoveduje skrajno desni koaliciji, Evropi narodov in svobode (ENF), ki naj bi dobila 55 sedežev, kar je 18 več, kot jih ima sedaj.

Krepi se tudi evroskeptična skupina Evropa svobode in neposredne demokracije (EFDD), ki naj bi dobila 12 sedežev več, kot jih ima sedaj, in sicer 53.

Slabši rezultat, in sicer za 13 sedežev, napoveduje prva projekcija evropski levici (GUE/NGL), ki naj bi imela v novem parlamentarnem mandatu 39 poslancev.

Rezultat so glede na sedanji položaj torej izboljšali liberalci, zeleni ter skrajna desnica in evroskeptiki. Poslabšali pa sta ga dve najmočnejši proevropski sili, zmerni evroskeptiki in levica.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord