Von der Leyen: Eden od ukrepov ob energetski krizi znižanje davka na elektriko

Von der Leyenova je v razpravi pred vrhom EU, ki bo na temo naraščajočih cen električne energije potekal v četrtek in petek, opozorila, da obstaja več kratkoročnih ukrepov za pomoč gospodinjstvom in podjetjem, ki se soočajo s skokovito rastjo cen energentov. Kot je poudarila, je mogoče nekatere med njimi po veljavnih pravilih EU sprejeti zelo hitro.

Med njimi je po poročanju tujih tiskovnih agencij izpostavila državne subvencije ter zmanjšanje davkov in dajatev.

V tej luči je spomnila, da je tretjina cene električne energije v državah EU večinoma vezana na infrastrukturo, tretjina na trg, tretjina pa na davke in dajatve. V nekaterih državah EU davki in dajatve predstavljajo celo 50 odstotkov cene in prav tam je mogoče najhitreje reagirati, je dodala.

Češka vlada se je denimo že odločila, da se novembra in decembra za električno energijo in plin ne bo obračunavalo davka na dodano vrednost (DDV).

Sicer pa je rast cen energentov v Evropi rezultat kombinacije več dejavnikov, med drugim gospodarskega okrevanja po pandemiji covida-19, dolge zadnje zime, rekordno nizkih zalog na kontinentu in večjega povpraševanja drugih delov sveta, denimo vzhodne Azije, ki plačuje višje cene.

Poleg tega je Evropa ob opuščanju premoga in jedrske energije vse bolj odvisna od naravnega plina

Von der Leyenova priznava, da je EU ranljiva prav zato, ker se 90 odstotkov plina in nafte uvozi. Skladno s tem je ponovila, da je ključen prehod na čisto energijo, ne samo za planet, temveč tudi za evropsko gospodarstvo in odpornost, verjame. "Zeleni načrt srednje- in dolgoročno predstavlja ključen steber evropske energetske suverenosti v 21. stoletju," je dodala.

Opozorila je še, da se ruski energetski velikan Gazprom doslej ni odzval na povečano povpraševanje po plinu iz EU. "Gazprom je sicer spoštoval dolgoročno pogodbo, ki jo imamo sklenjeno, ni pa se odzval na povečano povpraševanje, kot se je v preteklih letih," je dejala.

O razlogih za to ni spregovorila, kritiki pa ocenjujejo, da želi Rusija na ta način izsiliti hitro odprtje kontroverznega plinovoda Severni tok 2, ki pod Baltskim morjem povezuje Rusijo in Nemčijo. Ta namreč še vedno čaka na dovoljenje nemškega regulatorja.

Evropska poslanka Tanja Fajon (SD/S&D) je v razpravi izpostavila problematiko energetske revščine. "Povišanje cen energentov je posledica tudi preteklih špekulacij. Industrija in gospodinjstva niso povzročili danih razmer, pandemične razmere so mnogim prihodke močno znižale ali celo prekinile. Nesprejemljivo je, da lov za kapitalskimi dobički distributerjev finančno prizadene potrošnike," je dejala in pozvala k evropskemu energetskemu Marshallovemu načrtu.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord