Vpliv podnebnih sprememb v Sloveniji (piše: Vid Legradić)

Prijatelj je bil skeptik, jaz pa sem trdil, da se naš planet segreva. Kljub argumentom sva ostajala na različnih bregovih in si po sprehodu v enem od lokalov privoščila vsak svojo pijačo. Takrat me je ob pogledu na blejsko panoramo nekaj prešinilo. »Kaj pa spremembe vremena pri nas? So že vidne?« Skomignil je z rameni in udaril nadležnega brenčača, ki se je namenil pristati na njegovi roki. Tigrasti komar, tujerodna vrsta, ki se je zaradi toplejšega podnebja in mednarodnega ladijskega transporta iz tropov razširila že skoraj preko vse Slovenije. Nekaj je bilo jasno. Okolje naše dežele se pospešeno spreminja.

Iz zelenega gozda so štrlele siva gola drevesa. Smrekov lubadar. Zadnja leta se je namnožil preko vseh meja. Zakaj? Lahko krivimo marsikaj. Azijo, odločitve naših prednikov, ki so se zaradi hitre rasti dreves in oglarstva odločili za saditev smrek v predelih, kjer je nekoč ekonomijo poganjalo železarstvo. Prav nič pa ne more zaobiti dejstva, da so smreke danes bolj ranljive kot nekoč. Zaradi višjih temperatur je njihov imunski in obrambni sistem oslabljen. Zaradi pogostejših naravnih ujem in suš so drevesa poškodovana in danes bolj izpostavljena napadu podlubnikov kot nekoč. Njihovo delovanje je v zadnjih letih vse bolj jasno vidno v mnogih delih Slovenije.

Tam gori v Julijcih se pod Triglavom nahaja ledenik. Pa je res še tam? Zeleni led, kot se je v ljudski geografiji imenoval, se je iz desetletja v desetletje tanjšal in krajšal. Če je imel v sredini 19. stoletja površino veliko 40 hektarov, in po prvi svetovni vojni še zmeraj ogromne ledeniške razpoke lahko rečemo, da danes ledenika ni več. Da tako je.

Žalostna ledeniška zaplata je izginila, ledenik pod Triglavom žal ne obstaja več. Namesto nje pa poleti ostaja puščava.

Taljenje snega v naših Alpah vpliva na vodostaj potokov in rek. Hitrejše taljenje snega pomladi (sončno obsevanje Jjulijcev se je od devetdesetih let do danes povečalo za 11 % (Matej Gabrovec in ostali: Triglavski Ledenik (2014) str. 79), pomeni večji pretok rek v prvi polovici leta in veliko manjši pretok rek v drugi polovici leta. Preprosteje povedano: voda odteka hitreje kot nekoč. To poleti vpliva na temperaturo voda in slanost morja. Rezultati so cvetenje, naselitev tujerodnih živalskih vrst in invazije mehkužcev (obstaja povezava med meduzami rebračami v slovenskem morju in slanostjo le-tega. Zaradi suš je dotok sladke vode v Jadran manjši, kar ugodno vpliva na razvoj rebrač).

Ste se kdaj vprašali, kam so izginile naše ptice pevke? Ne samo starejše generacije, tudi mlajši opažajo, da je raznovrstnost ptic v naši okolici manjša. Čivkanje sicer ostaja, vakuum nadomeščajo vrabci, ki se zaradi svoje iznajdlivosti širijo po vseh kontinentih s hitrostjo invazije. Ste vedeli, da je za domačo kokošjo vrabec danes druga najštevilčnejša ptica na planetu? Razlog za njihovo številčnost so med drugim podnebne spremembe. Vrabci se pri iskanju hrane dobro znajdejo v urbanih okoljih. Ptice pevke pač ne. Njihovo hrano predstavljajo žuželke, katerih razvojni cikel se zaradi višjih temperatur začne bolj zgodaj kot običajno. Bolj zgodaj od običajnega časa za valjenje. To rezultira v manki hrane in posledično manjšem dejavniku preživetja teh živali.

Podnebne spremembe se v Sloveniji že odražajo v gospodarskih dejavnostih. Ekstenzivno gojenje žit, stročnic in zelenjave zahteva ob zmeraj pogostejših sušah namakanje, katero se v Sloveniji uvaja prepočasi. Ko se bo sčasoma uvedlo, je mogoče, da bo poleti vodostaj voda že tako nizek. Bomo bili primorani v zamenjavo poljščin?

Za konec pa še morje. Dviguje se. Predvidevanja so različna, a do leta 2100 naj bi se morje dvignilo za trideset centimetrov. Kaj bo to pomenilo za Piran, katerega obala je vsako leto večkrat pod vodo? Verjetno lahko v naslednjem desetletju pričakujemo gradnjo zidu, ki bo nadomestil skale na Piranski promenadi.

Tako se zaradi podnebnih sprememb spreminja Slovenija. Do kakšne mere se bo spremenila, ne ve nihče. Na nas je, da poizkušamo te spremembe zavreti (zaustaviti se jih žal več ne da) in se jim prilagoditi.

Novo na Metroplay: Jan Plestenjak iskreno o enem najbolj čustvenih trenutkov njegove glasbene kariere