Prihod takih sprememb so napovedovali že lep čas in očitno vse skupaj postaja realnost.
Čedalje bolj se zdi, da bi lahko to poletje zaznamoval prihod t. i. Super El Niña, enega najmočnejših podnebnih pojavov na planetu. Meteorološke službe po svetu namreč zaznavajo signale, ki nakazujejo, da se v Tihem oceanu kopiči ogromna količina toplote, ki se lahko kmalu sprosti v atmosfero in premeša vremenske vzorce po vsem svetu.
Takemu scenariju smo že bili priča
Po podatkih portala Severe Weather najnovejše analize razkrivajo hitre spremembe pod površjem zahodnega Pacifika, zelo podobne tistim, ki so bile zabeležene pred velikimi dogodki Super El Niña v letih 1982/83, 1997/98 in 2015/16. Gre za procese, ki se odvijajo daleč od naših krajev, a imajo lahko globalne posledice.
Ameriški center za napovedovanje podnebja ocenjuje, da obstaja 61-odstotna verjetnost, da se bo El Niño razvil med majem in julijem ter trajal vsaj do konca leta. Hkrati evropski program Copernicus opozarja, da je bil letošnji marec četrti najtoplejši v zgodovini meritev, temperature morja pa druge najvišje doslej. Takšni podatki dodatno potrjujejo, da se razmere hitro nagibajo v smeri El Niña.
Zakaj bi lahko šlo za “super” različico
Z bližanjem poletja postaja slika vse bolj jasna. Nekateri meteorologi opozarjajo, da obstaja velika verjetnost, da ne bomo imeli opravka zgolj z običajnim El Niñom, temveč z njegovo bistveno močnejšo različico. Ključni razlog je nenavadno visoka temperatura pod površjem zahodnega Pacifika, ki je v tej fazi razvoja pojava višja kot v primerljivih obdobjih preteklih ekstremnih dogodkov.
Kaj pravzaprav pomeni Super El Niño
El Niño je del naravnega podnebnega cikla, znanega kot ENSO, v katerem se temperature v ekvatorialnem Tihem oceanu izmenjujejo med hladno fazo (La Niña) in toplo fazo (El Niño). O Super El Niñu govorimo takrat, ko odstopanje temperature morske površine preseže dve stopinji Celzija. Medtem ko običajni El Niño vpliva predvsem na premik zračnih tokov, lahko njegova “super” različica povzroči bistveno globlje spremembe v globalni atmosferski cirkulaciji.
Proces nastanka je povezan z dogajanjem v času La Niñe, ko pasatni vetrovi potiskajo toplo vodo proti zahodnemu Pacifiku, kjer se kopiči v globokih plasteh. Ko ti vetrovi oslabijo, začne toplota potovati proti vzhodu. V zadnjih tednih so zaznali močne sunke zahodnih vetrov, ki so sprožili nastanek t. i. Kelvinovega vala, velikega bazena tople vode pod površjem, ki se pomika proti vzhodu in lahko kmalu doseže površje.
Kaj to pomeni za Slovenijo in regijo
Čeprav Evropa ni neposredno pod vplivom El Niña, se posledice globalnih sprememb v atmosferi čutijo tudi pri nas. Za Slovenijo in širšo jadransko regijo to običajno pomeni nadpovprečno visoke temperature ter večjo vremensko nestabilnost. Takšne razmere povečujejo verjetnost neurij, intenzivnih padavin in s tem povezanih težav za infrastrukturo in kmetijstvo. Napovedi kažejo, da bi lahko bili leti 2026 in 2027 še toplejši od dosedanjih rekordov.
Vrhunec pojava naj bi nastopil proti koncu leta, kar bi lahko prineslo tudi nenavadno zimo. Namesto stabilnih razmer se lahko izmenjujejo obdobja nadpovprečne toplote z epizodami obilnega sneženja, kot smo jih že videli v preteklosti ob podobnih dogodkih.
Preberite še:
- Sprememba pred vrati: poglejte, kaj nas čaka po najbolj vročem poletju v zadnjih 100 letih
- Vrnitev La Nine bi lahko znižala globalne temperature
Čeprav so prvi znaki že zelo izraziti, bo natančnejša slika o razvoju in moči pojava znana v prihodnjih mesecih, predvsem poleti in jeseni 2026. Kljub temu pa trenutni podatki po ocenah portala Severe Weather že zdaj kažejo, da obstaja velika verjetnost, da bomo v drugi polovici leta priča enemu najmočnejših Super El Niño dogodkov v zadnjih desetletjih.
