Vid Legradić | 14. 3. 2022, 08:30

Zakaj so poskočile cene plina (in kaj ima s tem opraviti vojna v Ukrajini)

profimedia
Zakaj so poskočile cene plina (in kaj ima s tem opraviti vojna v Ukrajini) (foto: profimedia)

Zdi se, da je plin v zadnjih tednih postal pomembnejši od kisika - strateška dobrina, ki omogoča ogrevanje Evrope, transport in učinkovito delovanje svetovne industrije. Plin in človek imata za seboj pestro zgodovino. Njegova poraba se že od odkritja naprej neprestano povečuje in nič ne kaže, da bi se upočasnila. Tudi, ko se bo vojna v Ukrajini končala, ne bo nič drugače. Razen dolgoročne rasti cene.

Zgodba uporabe zemeljskega plina se je začela bolj zgodaj, kot si marsikdo predstavlja. Pred približno 1000 leti pred našim štetjem je bil v kraju Delfi v predantični Grčiji zgrajen orakelj oziroma prostor za čaščenje, pod katerim je iz razpokanega apnenca po naravni poti iz tal pronical zemeljski plin. Kako so takratni ljudje ugotovili, da na tistem kraju iz razprte zemlje izhaja nekaj čudnega? Po eni od legend je na mesto izhajanja plina kozji pastir privedel svojo čredo. Živali so se kar naenkrat začele čudno obnašati in nekontrolirano skakati. Ko je še pastir opazil, da so ga hlapi, ki so prihajali iz razpoke, vrgli v nenavadno zamaknjenost, je bil čudež kraja odkrit. Po nareku grških mitologij in antičnega zgodovinarja Plutarha je Pythia, svečenica iz Delfija, po vdihovanju sladko dišečih zemeljskih hlapov redno padala v trans. Tako zamaknjena je bila zmožna prerokovati s pomočjo boga Apolona.

Zemeljskega plina pa niso uporabljali le Evropejci. Že 500 let pred našim štetjem so v kitajski provinci Sečuan uporabljali surove bambusove "cevovode" za transport plina. Te so namestili nad naravnimi plinskimi vrelci. Plin so uporabljali za prekuhanje morske vode z namenom pridobivanja soli. Uporabe plina so se posluževali tudi staroselci v Severni Ameriki. Uporabljali so ga predvsem v obredne namene. Prva vrtina za komercialno izkoriščanje zemeljskega plina je bila zavrtana leta 1821 v zvezni državi New York. Plin se je, preden je konec 19. stoletja dosegel industrijo in domove, sprva uporabljal kot gorivo za mestno razsvetljavo.

Zemeljski plin nastaja organsko, iz razpadajočih rastlinskih in živalskih snovi, ki so zakopane v sedimentnih kamninskih plasteh. Za njegov nastanek je potrebnih na milijone let.

Ko se pod površjem pojavi, običajno med 1 do 7 kilometri globine, se premika skozi razpoke in prazne prostore v zemlji, njenih usedlinah, sedimentu in kamninah. V redkih primerih lahko doseže površje, večinoma pa ostane ujet v globinah zemljske skorje. Je najčistejši ogljikovodik, ker pri izgorevanju ne tvori ostankov pepela in žveplovih oksidov. To ga loči od ostalih fosilnih goriv. Njegovo črpanje je relativno enostavno: v tla se namesti cev, ki seže do nahajališča. Zaradi pritiska steče navzgor proti površju, kjer se njegovo izhajajanje kontrolira z ventilom. Če se transportira naprej po plinovodih, je zemeljski plin v plinastem stanju, če pa se transportira z ladjo ali vozili, pa se običajno zamrzne na minus 160 stopinj Celzija. V tem primeru je zemeljski plin utekočinjen. Plini, ki so povezani z zemeljskim plinom (in se pridobivajo iz nafte) so še butan, etan, propan, pentan itd. Vsak ima svoj namen in način uporabe. Če si lastite vozilo, ki ga poganja plin, potem uporabljate mešanico butana in propana.

Največje zaloge zemeljskega plina so v Rusiji. Po nekaterih izračunih bo svetovnih rezerv zmanjkalo čez približno 50 let (čeprav se s spornim hidravličnim lomljenjem ali frackingom njegove zaloge povečujejo).

Zaradi omejenosti vira in strateške rizičnosti se že danes dogaja načrtna preobrazba treh največjih sektorev, ki jih podpira plin: industrije, ogrevanja in proizvodnje elektrike. Proces zamenjave je dolgotrajen, zato je plin še danes ključnega pomena za normalno delovanje marsikatere države. Brez njegove dobave se marsikatera lahko praktično ustavi. V Evropski uniji so take države Nemčija, Finska, Bolgarija in Italija. Italija glavnine uvoženega zemeljskega plina ne uporablja za ogrevanje, ampak za proizvodnjo elektrike.

Ker 40 % zemeljskega plina prihaja v Evropo iz Rusije (IEA), so cene poskočile.

Zato je Evropska unija že sprejela načrt za zmanjšanje odvisnosti od ruskega plina. Ta vključuje povečano proizvodnjo elektrike (tudi z uporabo jedrske energije), zamenjavo termostatov v nekaterih evropskih državah, uvoz utekočinjenega plina iz Združenih Držav, Azerbajdžana in bližnjega vzhoda, preusmerjanje ogrevanja na električne vire (toplotne črpalke), uporabo geotermalne energije in uporabo recikliranega in bio plina. Bo Uniji uspelo?

Spremljajte Metropolitan na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.