A tudi čudežna dežela ima svoja pravila in ne morem si kaj, da vam jih ne bi ob tem ravno tako pravljičnem velikonočnem razpoloženju predstavila nekaj tudi sama. Seveda bom to storila povsem po svoje, tako kot jih razumem pozno ponoči v topli postelji.

Pravilo zajčje luknje – Velikost

Ko je Alica pojedla čudežni kolaček, je strašansko zrasla in vratca, ki so vodila v čudoviti vrt, so zanjo postala premajhna. Tudi zajec, ki jo je našel tako veliko, se je ustrašil in jo karseda hitro ucvrl. Alica je ostala brez pomoči in izjokala za cel ribnik solza. Šele tako izsušena je našla rešitev in se ponovno pomanjšala.

Nauk: velikost predmeta (pozitiv) naj bo usklajena z velikostjo luknje (negativom), ki jo želi zapolniti. Če je luknja majhna, tudi najbolj zastrašujoča ali občudovana velikost izgubi funkcionalnost. A na srečo, kot pravi refren: what goes up – must come down …

Pravilo mačke režalke – Ritem

Alica se je končno znašla znotraj in res, vrt je bil čudovit! Na veji je zagledala mačko režalko in se je razveselila. A kaj, ko je ta hitro spet izginila in se ravno tako nepričakovano čez čas znova prikazala. Alico je to motilo in mačka režalka ji je ustregla. Tokrat je izginjala počasi in nazadnje je izginila še glava in njena režeča se odprtina.

Nauk: predmet naj se v luknji giblje usklajeno z zakonom, ki vlada v luknji. Če želi predmet uveljaviti svoj ritem, mu bo zakon luknje zavrnil pravico do vstopa in predmet si bo moral poiskati novo luknjo. To ne bo nujno enostavno, saj ima vsaka luknja svoje pogoje vstopanja, do o različnih velikostih niti ne govorimo.

Pravilo srčne kraljice – Finiš

Potujoč po vrtu, je bila Alica priča nadvse razburljivemu prizoru: trije možiclji so cvetove bele vrtnice barvali v rdeče. Izkazalo se je, da gre za kraljičine vrtnarje, ki so se ušteli pri sajenju in namesto rdeče zasadili belo vrtnico. Kraljica pa je neusmiljena: če ne bodo pravočasno opravili dela, jim bo dala odsekati glave. In tako je tudi bilo.

Nauk: predmet naj obmiruje sočasno s poslednjim sunkom luknje. Če bo predmet vztrajal v gibanju, ga bo zakon luknje postavil na hladno in ga opazoval, kako se nezadovoljen giblje naprej. Kot suha veja, ki se trese še potem, ko je ptič že zdavnaj odletel, in zaman upa, da bo ponovno sedel nanjo.

Prigod še ni konec in veliko tega bi vas lahko še podučila, a kaj ko se me loteva tisto znano ščemenje in v mokrih hlačkah res ne morem zaspati. Stegnila sem se k spodn jemu predalu in izvlekla svoj predmet. Nastavila sem ga na 15 udarcev na sekundo in si ga prislonila pod popek. Počasi, zelo počasi sem ga vodila navzdol in končno sem ga celega spravila vase. Enakomerno sem mu pospeševala frekvenco udarcev in pri 35-ih na sekundo sem dokončno omagala. In ga ugasnila.

Je že tako: kdor si izmišljuje zakone, ki ustrezajo samo njemu, jih tudi sam prakticira. No, ja, poznam tudi nekaj služabnikov.

TEKST: Eclipse

FOTO: Borut Krajnc

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord