6. 7. 2020, 06:24 | Vir: STA
Pretirana sečnja gozdov v EU lahko vpliva na načrte boja proti podnebnim spremembam
Obseg sečnje gozdov na območju EU je v velikem porastu. V obdobju med 2016 in 2018 so gozdni delavci v uniji posekali 49 odstotkov več lesa kot v obdobju med 2011 in 2015, so potrdili strokovnjaki Skupnega raziskovalnega središča v italijanski Ispri.
Znanstveniki, zbrani okrog Guida Ceccherinija, so do podatkov prišli na podlagi satelitskih posnetkov, kot glavni razlog za rast sečnje pa navajajo povečano povpraševanje po lesu kot trajnostnem materialu in kurivu.
Če se bo sečnja v tem obsegu nadaljevala, lahko to že v prihodnjih letih vpliva na načrte EU v boju proti podnebnim spremembam, so v strokovni reviji Nature zapisali znanstveniki. Še vedno sicer gozdovi pokrivajo okoli 38 odstotkov vse površine unije, ti pa absorbirajo okoli 10 odstotkov emisij ogljikovega dioksida, ki nastanejo v povezavi. Za zdaj tako gozdovi še ostajajo ponor ogljika, a manj kot v preteklosti. Če se bo trend zmanjševanja obsega gozdov nadaljeval, bo to terjalo še večje napore za zmanjšanje izpustov v drugih sektorjih, opozarjajo strokovnjaki.
Ceccherini s sodelavci, ki so analizirali dogajanje v 26 članicah unije (izjema sta Malta in Ciper), kot možen razlog za povečano sečnjo navajajo tudi staranje gozdov, ki od lastnikov zahteva sečnjo, pa tudi sanacijo po požarih v naravi in neurjih. A kot pravijo, prvi razlog pojasnil le manjši del porasta obsega sečnje, drugega pa lahko znanstveniki vsaj približno predvidijo že v naprej. Zaskrbljujoče je tako predvsem že omenjeno vse večje povpraševanje po lesu.
Najbolj dramatično je na Švedskem in Finskem, v dveh najbolj gozdnatih državah v Evropi, na kateri odpade skoraj 50 odstotkov porasta sečnje, na Poljsko, Španijo, Francijo, Latvijo, Portugalsko in Estonijo pa skupaj 30 odstotkov. V posameznih državah pa so se na drugi strani površine namenjene gozdovom celo povečale. Najbolj v Belgiji, za 18 odstotkov, na Nizozemskem pa za devet odstotkov.
Stiamo sfruttando troppo le foreste (anche per scopi "green" come i biocarburanti) e queste non riescono a rigenerarsi ed assorbire tutto il CO2 che vorremmo. Lo rivela uno studio del JRC di Ispra pubblicato da Nature https://t.co/3zhoezZWA4
— Tomas Miglierina (@TomasBXL) July 2, 2020
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
