7. 3. 2022, 19:01 | Vir: STA

Zaskrbljujoči podatki: Takšno je trenutno stanje duha med Slovenci

Protest proti vojni v Ukrajini v Ljubljani, ki je potekal 28. februarja.

Profimedia

Javnomnenjska raziskava družbe Valicon, ki je obravnavala odzive javnosti na vojno v Ukrajini, kaže na to, da sta stopnji zaskrbljenosti in pesimizma med slovensko javnostjo višja kot kadarkoli v času epidemije. Podobna slika je tudi v državah zahodnega Balkana.

Raziskava je poleg slovenske javnosti zajela tudi prebivalce Hrvaške, Bosne in Hercegovine ter Srbije. Med državami je moč opaziti veliko podobnosti, pa tudi določene razlike v pogledu na odgovornost za vojno in morebitne posledice.

V vseh štirih državah je zaskrbljenost zaradi vojne v Ukrajini izrazito visoka. Najvišja je na Hrvaškem, sledijo Slovenija, BiH in Srbija. Tudi ocene, ali gredo stvari v zvezi z vojno v Ukrajini na bolje ali na slabše, so zelo pesimistične. Predvsem v Sloveniji in na Hrvaškem je indeks optimizma izrazito negativen.

Podobno kot pri zaskrbljenosti za Slovenijo in Hrvaško velja, da je pesimizem na višji stopnji kot kadarkoli v času epidemije, medtem ko je javnost v preostalih dveh državah manj pesimistična kot v času vrhunca pandemije covida-19.

Raziskava je obravnavala tudi vprašanje, koga javnost krivi za vojno.

V Sloveniji so vprašani na prvo mesto postavili Rusijo (71 odstotkov), na drugo mesto pa ZDA (37 odstotkov). Dobra petina jih meni, da je kriva zveza Nato (22 odstotkov), ena šestina za vojno krivi Ukrajino (17 odstotkov), dobra desetina (11 odstotkov) pa EU. Možnih je bilo več odgovorov, zato je seštevek deležev višji od 100 odstotkov.

Dokaj podobni slovenskim so odgovori na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini je mnenje bolj enakomerno razdeljeno, povsem drugačna pa je slika v Srbiji. Tam za vojno v Ukrajini večina anketirancev krivi ZDA (60 odstotkov) in zvezo Nato (51 odstotkov).

Med poglavitne zaskrbljujoče posledice vojne so se po mnenju slovenske javnosti uvrstili strah pred širitvijo vojne izven Ukrajine (20 odstotkov), dejstvo, da se vojna dogaja dokaj blizu v Evropi (13 odstotkov), možnosti sevanja zaradi jedrskega orožja ali poškodb reaktorjev (13 odstotkov), dvig cen hrane zaradi osnovnih surovin (12 odstotkov) in dodatno povišanje cen energentov (11 odstotkov).

Raziskava je bila izvedena kot ena od rednih meritev v sklopu #Novanormalnost, ki se v prilagojeni obliki nadaljujejo v letu 2022, spremljale pa bodo tudi odzive na vojno v Ukrajini, je družba Valicon zapisala v sporočilu za javnost. Raziskavo #Novanormalnost je družba Valicon opravila v okviru spletnega panela anketirancev Jazvem.si. V njej je med 4. in 6. marcem sodelovalo po 517 ljudi iz Slovenije in BiH, 505 iz Srbije in 535 iz Hrvaške.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord