A.B. | 4. 3. 2022, 00:17

Kaj v resnici naklepa Putin? Njegov KONČNI cilj bi bil lahko TAKŠEN!

Twitter, Bild.de
Kaj v resnici naklepa Putin? Njegov KONČNI cilj bi bil lahko TAKŠEN! (foto: Twitter, Bild.de)

Mineva že teden dni, odkar se je Ukrajina spremenila v vojno žarišče, ki je od nas oddaljeno približno 700 kilometrov. Le 700 kilometrov nas torej loči od strahu, bolečine in trpljenja, ki ga v tem trenutku čuti na tisoče Ukrajincev. Ob mislih na to se je marsikomu v preteklih dneh porajalo zgolj eno - ključno - vprašanje: Zakaj vojna? Zakaj zdaj, v 21. stoletju, ko smo že mislili, da smo storili velik korak naprej v civilizacijskem razvoju in vsesplošni želji po napredku, miru in svobodi? Kaj točno se plete po glavi ruskega oligarha Putina, ki je s svojo potezo pokazal, da mu vrednote Zahoda ne pomenijo veliko in da je za dosego lastnega cilja pripravljen poseči po kateremkoli sredstvu? Kakšen je pravzaprav njegov resnični cilj in ali lahko 'zlati most' diplomacije (h kateremu se Zahod še vedno vztrajno zateka) sploh pripomore k umiritvi krvavega spopada? 

Ali je na obzorju diplomatski izhod?

Zdi se, da so možnosti za to – zaenkrat - zelo majhne, ​​čeprav so pregovori še vedno v teku. Rusija namreč trdno vztraja, da Kijev odloži orožje in se demilitarizira, a to se, sodeč po dosedanjem odporu Ukrajincev, najverjetneje ne bo zgodilo. Putin še vedno zahteva, da se Ukrajina ne sme pridružiti Natu in tudi, da se zavezništvo zveze Nato povrne v stanje iz leta 1997, ob tem pa se ustavi njegovo širjenje proti Vzhodu. V enem od svojih preteklih javnih govorov je dejal, da ''se Rusija nima več kam umakniti'' in ob tem zastavil vprašanje: ''Ali mislijo (Zahod), da bomo sedeli križem rok?'' Po številnih izjavah, ki so v teh dneh zaokrožile v javnosti, je moč zaslediti, da je Putin trdno prepričan v slednje: 'Zahod ogroža Rusijo in Rusija se le brani'. Tovrsten diskurz pa smo lahko opazili tudi v času vojnega spopada z državama Čečenijo in Gruzijo, ko je ruski voditelj komentiral, da ''Rusija zgolj brani svoje meje in svoje prebivalstvo.''

Ukrajinski predsednik Zelenski medtem že več dni poziva Združene države Amerike in vrh Evropske unije, naj preidejo od besed k dejanjem in dokažejo, da so v tej vojni na strani Ukrajincev.

A diplomatsko naravnan Zahod ostaja previden. Dejstvo je, da v tem trenutku nihče ni povsem prepričan, kakšno nadaljnjo potezo bi lahko storil Putin in s kakšnimi posledicami bi se ob tem soočal preostali del sveta. Sankcije, ki so bile implementirane doslej in ki so že dodobra načele rusko gospodarstvo, očitno še vedno niso dovolj, da bi Putin prenehal rožljati z orožjem in prekinil bratomorno vojno. Po besedah nemškega kanclerja Olafa Scholza želi ruski predsednik na vsak način ''prevzeti oblast nad Evropo po lastnem svetovnem nazoru.'' 

Pa bi jo lahko?

Ruski predsednik je že lani napisal obsežen esej, v katerem je Ruse in Ukrajince opisal kot "en narod", razpad Sovjetske zveze decembra 1991 pa kot "razpad zgodovinske Rusije". Navedel je, da je 'moderno Ukrajino' v celoti ustvarila komunistična Rusija in da je Ukrajina danes le še marionetna država pod nadzorom Zahoda. V Putinovih očeh in po prepričanju njegovih podpornikov je Zahod že leta 1990 obljubil, da se Nato ne bo razširil niti "za centimeter proti vzhodu", a je to potem vseeno storil.

Spomnimo, to je bilo še pred razpadom Sovjetske zveze, zato je obljuba takratnemu sovjetskemu predsedniku Mihailu Gorbačovu veljala le za Vzhodno Nemčijo v okviru združene Nemčije. Gorbačov je pozneje dejal, da "o širitvi Nata v tistem času ni bilo nikoli razpravljano.''

Pristaši Putinove ideologije medtem že dlje časa trdijo, ''da Evropska unija nima svoje trdne ideologije in da se že vrsto let zgleduje po Ameriki.'' Eden od Putinovih uradnikov je v televizijskem intervjuju dejal, da je Evropa v tem pogledu postala ''zvest psiček, ki caplja za svojim lastnikom - ZDA.''

Medtem pa ne gre spregledati dejstva, da je Rusija država, ki ima v lasti jedrsko orožje, poleg tega pa jo vodi človek z zmanjšanim občutkom za nevarnost in izrazito tendenco k fašistični ideologiji. Ali se je v Putinu - po vrsti let predsednikovanja Ruski federaciji - ravno zdaj prebudila želja po 'Veliki Rusiji' in uničenju vsega 'zahodnega'? Gre za željo po prisvajanju ozemlja, za katerega je sam prepričan, da v resnici pripada Rusiji, ali pa želi zavzeti celotno Ukrajino - da bi jo kasneje razdelil na dva dela - zaenkrat ostaja uganka.

Če bi Putin stremel k zavzetju Kijeva zato, da bi lahko nato zavzel vzhodno Ukrajino (z rusko govorečo populacijo) ter na oblast postavil sebi všečnega 'ukrajinskega predsednika', bi morda zahodno Ukrajino celo pustil pri miru, obstajajo pa tudi namigovanja, da želi ruski predsednik zavzeti ukrajinsko ozemlje, ki se nahaja vzhodno od reke Dneper, preostali del Ukrajine pa odrezati od Črnega morja.

Nemški časnik Bild je že v začetku decebra lani objavil zemljevid, na katerem je ponazoril, da bo 'potencialni' napad na Ukrajino potekal v treh fazah - v zadnji je glavna tarča ukrajinska prestolnica Kijev, na katero naj bi ruski vojaki naskočili s tanki. 

Spremljajte Metropolitan na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.