Vid Legradić | 19. 8. 2021, 10:13

Kje tičijo pravi vzroki vse pogostejših obsežnih požarov v naravi?

Shutterstock
Kje tičijo pravi vzroki vse pogostejših obsežnih požarov v naravi? (foto: Shutterstock)

Južna Evropa gori. Prav tako Severna Amerika, Turčija in Sibirija. Požarov v naravi je vsako leto več. Ti so jasen kazalnik sprememb vremena, posledica vse višjih temperatur in vse daljših sušnih obdobij, ki bodo še bolj pogosta. Zakaj? Pa razčistimo v tem prispevku.

Požari v naravi so v svojem bistvu naravna stvar. Ogenj pomlajuje podrast, drevesa in razkuži površino, preko katere se širi. Z ognjem se požgana površina lahko znebi bolezni, gliv ali škodljivcev. Nekatere rastlinske vrste celo potrebujejo ogenj za svoje razmnoževanje.

Eno takih je mamutovec ali sekvoja, ki spade med največje organizme na Zemlji. Raste v ameriški zvezni državi Kalifornija. Semena, ki prihajajo iz storžev tega velikega drevesa (mamutovci so vrsta cipres) postanejo aktivna šele takrat, ko preko njih potuje ogenj. Brez ognja ne vzklijejo. Primer kaže na pomembnost in nujnost gozdnih požarov v naravi. Tako kot dež ali sneg ima tudi ogenj svoje mesto v gozdu ali travni ruši.

Problem nastane, ko je požarov preveč.

Tako kot je lahko preveč dežja ali snega zaradi katerih posledično nastanejo poplave. Tako kot le-te so tudi preobsežni divji požari naravna katastrofa. V reviji Nature je zapisano, da se je povprečna dolžina požarne sezone v zadnjih 35 letih na globalni povečala za 18 odstotkov.

Ta podatek sovpada s splošnim svetovnim številom gasilskih posegov v naravi, katerih število se vsako leto povečuje. Že bežen pogled na te informacije jasno kaže, da Zemlja vsako leto bolj gori. Skladno s karakteristiko podnebnih sprememb, ki vplivajo na posamezne dele našega planeta različno, je tudi obseg ognja v naravi porazdeljen neenakomerno. So področja, kjer gori bolj pogosto (na primer južna Evropa) in pokrajine, kjer gori manj kot nekoč (deli Indije).

Ko gozd gori, se ogljik, shranjen v drevesih in drugi vegetaciji, sprosti in v obliki dima preide v ozračje kot ogljikov dioksid, metan in dušikov oksid. Pomembna komponenta dima so tudi prašni delci. Ti lahko ob obsežnih požarih zastrejo sonce in celo znižajo globalne temperature ozračja. Vdihavanje dimnih delcev ob požaru je lahko nevarno za zdravje, saj povzroča draženje grla, kašelj, izcedek iz nosu, draženje oči in zasoplost. V primeru, da se znajdete v dimu, ki ga je povzročil ogenj, si pokrite usta z mokro tkanino in glavo držite čim bližje tlom.

Razlogi za pojav ognja v naravi so trije:

  • strela ali statična elektrika (nevihta),
  • iskra (podor kamenja)
  • ali človek.

Človek je odgovoren za 85 % vseh požarov v naravi. Ti se zanetijo zaradi odvrženega cigaretnega ogorka ali isker, katere izvor je motorna mehanizacija. Tu je še namerno in nenamerno kurjenje v naravi ter požig. Požigalci so velikokrat ljudje z osebnostnimi motnjami in psihološkimi boleznimi, ki iščejo anonimno pozornost za njihova dejanja.

S podnebnimi spremembami in globalnim segrevanjem se spreminjajo več desettisoč letni vremenski vzorci našega planeta.

Ti so med drugim jasno vidni v razporeditvi požarov v naravi. V primeru Sibirije, ki vsako poletje zadnjih nekaj let intenzivno gori, se zaznava nenavadno dolgo vztrajnost jasnega vremena. V Sibiriji je za sončno vreme odgovoren tako imenovani Sibirski anticiklon oziroma področje lepega vremena, ki se pozimi včasih razširi preko vse Rusije do Slovenije in nam prinese sončne in hladne zimske dni. Poleti ta isti anticiklon oziroma fenomen trajno lepega vremena učinkovito preusmerja vremenske motnje stran od Sibirije in jo suši.

Shutterstock

V Sloveniji in naši širši regiji je položaj podoben, le da sta razloga za vročinski val običajno dva. Tako kot sibirski anticiklon pozimi, se nad nas rad poleti razširi zračni otok lepega vremena iz Atlantika. Imenuje se Azorski anticiklon. Ta lahko nad našimi kraji vztraja tako dolgo, da povzroči vročinski val in poveča možnost za požare v naravi.

Drugi razlog, ki prvega le dopolni, pa tiči v prodoru toplega zraka iz Severne Afrike. Ta je običajno vetroven in ustvari popolno okolje za požar v naravi. Manjka le še element vžiga. Zato med vročim in vetrovnim poletjem pazimo, da element za vžig ne bomo mi.

Spremljajte Metropolitan na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.