Slovenci smo vedno veljali za ljubitelje tehnologije in želeli smo postati narod, ki bo sosedom pokazal in tudi (ali predvsem) unovčil poznavanje novih tehnologij in tehnik. Zato ni čudno, da se v državi proda veliko računalnikov – saj se končno približujemo razviti Evropi, zato morajo tudi tovrstni kazalci kazati dovolj visoke vrednosti!

Čeprav uradnega podatka za državo ni, se po hodnikih šušlja, da naj bi bilo tudi v letu 2003 prodanih več kot sto tisoč osebnih računalnikov in menda naj bi bila od tega že skoraj Četrtina prenosnikov – tistih statusnih simbolov, ki si jih danes že zaradi nuje in lažjega dela mora privoščiti skoraj vsak študent.

Računalniki vsekakor niso poceni – če stane povprečen komplet približno dvesto tisočakov, potem je ta posel vreden približno dvajset milijard tolarjev. Kar 77,6 odstotka uporabnikov uporablja operacijski sistem Windows (vse različice), drugi so predani UNIX-u in še zlasti čedalje bolj navzočemu brezplačnemu linuxu.

Tržne deleže podjetij je analiziralo tudi podjetje IDC, najbolj priznano tovrstno v svetu – številka ena je bil v tretjem četrtletju Hewlett-Packard z 12,7 odstotka, drugi IBM, izumitelj osebnih računalnikov PC z 12,4 odstotka, pa slovensko podjetje Avtera z 11,6 odstotka, četrti mariborski Comtron z 10,5 odstotka in peti ljubljanski Acord-92 z 9,7 odstotka.

Daj mi davek

Od tehnoloških dobrin lahko od države v letu 2004 pričakujemo revolucionarno novost, ki jo je pacala več kot tri leta. Gre za elektronsko dohodninsko napoved in sistem obračunavanja DDV-ja. Dacarji so razpis uspešno izvedli šele v tretje in zdaj bo sistem stal 270 milijonov. Ti bodo šli pretežno v roke uglednega ljubljanskega podjetja Hermes Softlab. Od približno 1.100.000 davčnih napovedi naj bi jih bila tako letos približno desetina posredovanih v elektronski obliki.

Vprašanje pa je, koliko ljudi si bo pravočasno zagotovilo – ali pa morda že ima urejenega – elektronski certifikat, s katerim bo možna oddaja e-dohodninske napovedi. Ker država, predvsem pa njen vrli minister za informacijsko družbo Pavle Gantar elektronskih certifikatov ne promovira ravno najbolje, bi se lahko zgodilo, da bomo čez leto ali dve mnenja, da je elektronska dohodninska napoved povsem neuporabna. Vprašanje je namreš, koliko ljudi bo storitev sploh znalo uporabiti!

Pa še nekaj statistik o informatiki v državi, tokrat ne nujno v pozitivni luči – 9 odstotkov gospodinjstev pri nas še nima telefonskega priključka (in ga verjetno nikoli ne bodo imela, ker so pač predragi), samo 18 odstotkov Slovencev pa še nima mobilnega telefona. Na približno petdeset prebivalcev je eden, ki ima doma priključek ADSL za hitri dostop do interneta, kar mu omogoča prenos podatkov s hitrostjo do 8 Mb/s oziroma s hitrostjo približno 80 do 160 hkratnih analognih modemov.

Telekom in njegova hčerinska družba pa se prav zaradi telekomunikacij tudi razhajata – potem ko je Siol ponudil ADSL in z njim dosegel dobro poslovanje v višini skoraj 7 milijard na leto in blizu 300 milijonov dobička (za državno malho, za zdaj), je Siolov direktor Miran Kramberger napovedal tudi internetno telefonijo, ki so jo začeli razvijati že pred – reci in piši – petimi leti! Tako bodo mami z imenom Telekom močno odžrli trg telefonskih priključkov, kar bo še zmanjšalo prihodke podjetja, ki se je zadnja leta lotilo nujno potrebne reorganizacije poslovanja.

Torej – oktobra 2003 je imel Telekom Slovenije v upravljanju 568.068 analognih telefonskih priključkov, 113.973 priključkov ISDN (BE), približno 1255 poslovnih priključkov ISDN in približno 123.158 priključkov centrex, za hitri internet pa je v gospodinjstvih skrbelo kar 34.490 priključkov ADSL.

Vprašanje je, ali bodo kdaj imeli več ali pa bo odslej vedno več tovrstnih storitev prodal Siol in tako uprizoril tragedijo, kakršne poznajo po vsem svetu, a so nam znane še iz grških časov – umor staršev iz koristoljubja.

Ne pozabimo, da več kot 55 % prebivalcev interneta sploh še ne uporablja vsak dan (!), zato je prostora za poslovno rast in dobičke še kar nekaj – čeprav je ta podatek odvisen predvsem od sistematike, po katerem je izračunan.

Še sreča, da se ADSL plačuje pavšalno, Žal pa glasbo in filme mnogi tudi kradejo – a morda ne za dolgo. Glasbeni in filmski studii za konec leta 2004 Že napovedujejo majhno revolucijo, ko bo možno tudi po internetu legalno kupovati in prenašati celotne filme, celo preden bodo dostopni v kinematografih.

Mimogrede, ljubljanski Kolosej je v letu 2003 prodal 1515 tisoč vstopnic za oglede filmov, največ januarja, februarja, novembra in decembra, odvrteli pa so 150 filmov.

Dobra penetracija?

Nadaljujemo lahko kar pri mobilnih telefonih, ki veljajo za najbolj revolucionaren potrošniški tehnološki izdelek, takoj za osebnim računalnikom in še nekoč prej televizorjem. Ni čudno, da je imel Mobitel na silvestrovo 1.402.286 uporabnikov (!), od tega 635.960 naročnikov Mobitel GSM/UMTS, 640.266 mobiuporabnikov in 40.716 naročnikov Mobitel NMT ter 85.344 Debitelovih naročnikov.

V letu 2004 zagotovo ne pričakujejo zmanjšanja števila uporabnikov. In ti bodo morda tudi v letu 2004 poslali vsaj 282 milijonov kratkih sporočil SMS, zagotovo pa več kot 420 tisoč sporočil MMS in opravili več kot 1,68 milijarde minut klicev, k temu pa bomo prišteli tudi videotelefonske minute z novo tehnologijo UMTS.

To je za vsak telefon na leto povprečno 201 sporočilo SMS in 1198 minut telefoniranja oziroma približno 4 minute dohodnih klicev na dan. Zgolj v svarilo – v Veliki Britaniji so začeli izvajati prve terapije za zdravljenje odvisnosti od kratkih sporočil SMS. Začelo se je pred dvema letoma, ko so zdravili prvi tak primer – neki Danec jih je vsak dan poslal kar 200 in zato tudi bankrotiral. Samo predstavljajte si: mesečni račun v višini sto tisočakov samo zaradi kratkih sporočil!

Pri Mobitelu so sicer že uvedli mobilno telefonijo tretjega rodu z imenom UMTS, znano kot 3G (prva so bili »analogni«, druga pa »geesem« telefoni). Za koncesijo so plačali že skoraj zloglasnih 20 milijard, za katere se je govorilo, da so zgolj bolj ugodno posojilo državi, kot bi ga lahko pridobila sama.

No, Mobitel zadnjih nekaj let dosega veliko rast števila naročnikov in uporabnikov vseh svojih telefonskih in podatkovnih storitev – njihova najnovejša pogruntavščina, mobilna telefonija in video ter podatkovni komunikacijski sistem UMTS, sicer še nima veliko uporabnikov (v Sloveniji je le tisoČ telefonov, od tega nekaj sto testnih za novinarje in družbeno smetano, stanejo pa 300 tisočakov za par), njihovo predzadnjo zadevo z imenom Planet pa uporablja že več kot 340 tisoč uporabnikov oziroma vsak Šesti Slovenec (z izbrisanimi vred) oziroma vsak četrti uporabnik Mobitelovih storitev – svoj Planet je sicer izbralo že več kot 115 tisoč uporabnikov.

Pa vendar, Planet in doslej znane tehnologije (linijski »telefonski« CSD, HSCSD in paketni »internetni« GPRS) omogočajo hitrosti prenosa do 53,6 kb/s, UMTS pa Že na zaČetku zagotavlja celih 384 kb/s, kar je pravzaprav le malo manj od najpočasnejšega paketa ADSL in celo hitreje od nekaterih kabelskih modemskih dostopnih paketov, ki jih tržijo telekomunikacijski operaterji Telemach, Medinet in drugi kablaši. Leto 2004 naj bi pri Mobitelu zaznamoval tudi paket Mobitel UMTS, ki za 15 jurjev mesečne naročnine vključuje 200 minut pogovorov, 200 minut videotelefonije (ki stane 50 tolarjev na minuto) ter 200 MB paketnega podatkovnega prenosa in 200 MMS-jev.

Podatkovno gostovanje GPRS je trenutno možno še pri 34 mobilnih operaterjih v 23 državah, telefonsko gostovanje GSM pa je možno že pri 266 operaterjih v 148 državah sveta. Skratka, Mobitel, ali paČ »mobitel«, vam sledi povsod, kjerkoli Že ste. Ko bi si vsaj lahko vzeli dopust in zbeŽali!

Veliki pasoš

Sicer pa nas v letu 2004 spet čakajo novi potni listi – tokrat nekako že digitalni. Dokument bo namreč vseboval tudi mikročip, namenjen biometrični identifikaciji. Po domače povedano pa bodo v čipu shranjeni podatki, s katerimi vas bo lahko računalnik prepoznal in vam tudi zavrnil vstop v tujo deželo. ZDA bodo namreč take potne liste od 26. oktobra zahtevale od državljanov tistih dežel, ki so prijateljice ZDA – takih je 27, med njimi tudi Slovenija –, če bodo želeli brez vizuma vstopiti v ZDA za največ 90 dni. ZDA so torej določile, da mora Slovenija in še 26 drugih držav najpozneje 26. oktobra začeti izdajati potne liste z biometričnimi identifikacijskimi podatki.

Podjetje Cetis iz Celja, ki bo te potne liste najbrž izdelalo, še ne ve, koliko bodo dokumenti stali. Pravijo, da bo cena odvisna od cene čipa, ki bo vgrajen v njegovo stranico ali platnico. Mimogrede, na čip lahko poleg telesne višine, dioptrije, barve las in številke čevljev spravijo tudi podatke o roženici očesa, prstne odtise, fotografije telesa in obraza ter še kaj. Grozljivo?

Zapomnite si: ne pustite se v letu 2004 zasvojiti s tehnologijo in si ne nabijajte bajno visokih računov! Pa pravočasno prijavite dohodninsko napoved, lahko kar po hitrem internetu ADSL z uporabo svojega novega prenosnega računalnika!

TEKST: Simon Ručigaj

FOTO: Buenos Dias