Po več kot 30 letih življenja in dela v slovenski prestolnici se je odločila za drastično spremembo.
Pogovarjali smo se s sogovornico, ki je sklenila, da pusti dosedanje življenje za seboj in začne novo poglavje - po več kot treh desetletjih življenja in dela v Ljubljani. Zanimali so nas razlogi, ki stojijo za to življenjsko odločitvijo. Verjetno vsakdo ve, da taka sprememba ni niti malo lahka, a sama pravi, da je k temu botrovalo več razlogov. Samo predstavljajte si: imate malce čez 50 let, svoje stanovanje v prestolnici, urejeno življenje ... Potem pa naredite to (za marsikoga) presenetljivo potezo.
Vanja je po poklicu prevajalka, dela kot samostojna podjetnica. Svoje delo opravlja od doma, kar pomeni, da ni vezana na lokacijo oziroma na odhod v pisarno. Do tega poklicnega statusa je prišla s trdim delom in vlaganjem v svoje znanje tudi po tem, ko se je zaključila njena študijska pot. V desetletjih dela je ustvarila odličen odnos s svojimi strankami, te ji zaupajo in so z njenimi prevajalskimi storitvami zelo zadovoljne. A sama več ni bila zadovoljna z življenjem, kakršnega je živela v Ljubljani. Sicer je samska in ima enega sina, ki je zdaj že odrasel.
O selitvi iz prestolnice nazaj v domači kraj ste razmišljali precej časa. Kaj je tisto, kar vas je najbolj vodilo do te odločitve?
Lahko bi rekla, da v prvi vrsti gneča in hrup, nato vedno hitrejši tempo življenja v Ljubljani, vedno hujše prometne gneče, naslednji faktor pa je zagotovo rast življenjskih stroškov, saj je naša prestolnica vedno bolj draga. Gre za hrano, za stroške položnic... Za vse.
Sklenili se, da se boste vrnili nazaj v Mursko Soboto, vaš domači kraj.
Tako je. Začela bom z nepremičninami - že tukaj je v ceni ogromna razlika. V Ljubljani sem prodala svoje stanovanje in si v domačem kraju kupila hišo z vrtom, ki jo bom obnovila.Tudi ostali stroški so precej nižji, to velja tako za gostinsko ponudbo kot ostale storitve.
Rekla bi tudi, da je preživljanje prostega časa v Murski Soboti precej bolj kakovostno, še posebej poleti. V Ljubljani se v tem letnem času dobesedno nimaš kam dati. Kot prvo je prevroče, moraš biti dobesedno zaprt med štirimi stenami, v klimatiziranem stanovanju. Če se že odpraviš na kakšno kopališče, so cene vstopnic zelo visoke, pa tudi velika gneča je.
Težava je v tem, da odprtega mestnega kopališča kot takega ni - v širšem središču mesta sicer kopališča so, a kot rečeno, so ta res draga in natrpana. Zasedena so z otroki, ki imajo organizirano varstvo in še kakšne športne dejavnosti med počitnicami, veliko je plavalnih tečajev, tako da meščanom dejansko ostane malo prostora. Ta ljubljanska kopališča so odkrili tudi turisti, ki jih poleti kar precej obiskujejo.
Kaj pa dogajanje v mestnem središču?
Središče Ljubljane je dobesedno okupirano s turisti, posledično so cene šle v nebo. Pred kratkim se za kapučino v središču mesta plačala 3,20 evra, kar se mi zdi res veliko. Sicer obstaja nekaj lokalov v stranskih ulicah, kjer so cene nekoliko nižje, a treba se je potruditi in jih poiskati. Center je postal preprosto preveč nagneten - v vročini in med trumami turistov res ni niti malo prijetno.
Stvar je tudi v tem, da se je turistična sezona tako raztegnila, da se cene sploh ne spreminjajo, ostajajo visoke - in zdi se, da čedalje višje - še v drugih letnih časih. Zdi se mi, da zadnja leta sploh več ni mogoče opaziti, da bi se vsaj pozimi cene nekoliko znižale. Morda se "naval" turistov malce zmanjša takoj po novem letu, a ne bistveno. In mislim, da je življenje v Ljubljani pravzaprav bolj prilagojeno obiskovalcem kot domačinom. Naj samo dodam, da turiste v zadnjih letih videvam po Rožniku, Tivoliju ...
Včasih jih res ni bilo tako veliko, zdaj pa odkrivajo še druge kotičke Ljubljane. Očitno množični turizem prodira v vse pore mestnega življenja, kar pa zmanjšuje kakovost življenja prebivalcev. Ne razumite me narobe, nisem proti turizmu, a mislim, da bo to vedno večja težava.
Kaj pa ljubljanska tržnica? Kot ste omenili še pred začetkom pogovora, ste jo včasih radi obiskovali.
Moram povedati, da jo zadnja leta ne obiskujem - če že, se tam ustavim na kakšni kavici. Razlog je preprost: cene izdelkov. Sicer so ti res kakovostni, ponudba je odlična, a cene so šle v nebo. Zato se raje zapeljem do kakšne kmetije na obrobju Ljubljane, kjer sadje in zelenjavo kupim neposredno pri kmetu, kot pa na tržnici. Tam je vse prilagojeno turistični ponudbi, saj je pač v centru in čedalje bolj jo oblegajo turisti - to pa se pozna tudi pri cenah, ki so za večino domačinov preprosto previsoke. Tudi zame. Škoda, včasih sem ob sobotah zelo uživala v nakupih na tržnici.
Dotakniva se še družabnega življenja. Verjetno ni lahko vzeti svoje kovčke in se pri 50 + odločiti za tako spremebo.
Če bi na primer bila poročena in v zvezi, bi zagotovo o takšni spremembi razmišljala skupaj s partnerjem ali pa morda sploh ne bi razmišljala o njej. Glede na to, da sem samska in glede na dejstvo, da se mi je v zadnjih letih družabni krog v Ljubljani precej zožal ... Za tem verjetno stoji tempo življenja, vsi imajo svoje obveznosti, otroke, s prijatelji smo razpršeni. Živijo v Šiški, na Kodeljevem, jaz pa sem na Viču. Da bi se dobili, se moramo vsi skupaj temeljito organizirati, ob tem pa nam veliko časa vzame prav prometna gneča.
Glede na to, da sem se v zadnjem času tukaj počutila osamljeno, sem se za selitev odločila tudi zaradi tega. V mojem domačem kraju je družabno življenje boljše. Tam sem domačinka, poznam veliko ljudi, oni poznajo mene. Dogaja se to, da ko grem po mestu, skoraj vedno srečam kakšnega znanca, znanko, prijateljico, s katerimi gremo na kakšno kavico. V Ljubljani je to težje, čeprav tudi tukaj poznam veliko ljudi, a taka naključna srečanja v mestu so zelo redka.
Obstajajo tudi minusi življenja v manjšem kraju - vsekakor bom pogrešala ljubljanske trgovine, ker je tukaj ponudba neprimerno večja, če pomislim samo na prodajalne oblačil. No, seveda tudi v Murski Soboti tudi ni majhna - glede na velikost kraja, a vseeno. Lahko bi še rekla, da je kakovost storitev v naši prestolnici malce boljša. Predvsem govorim o kakšnih specializiranih frizerskih, kozmetičnih salonih, tudi morda o specialističnih zdravniških ambulantah.
Če govorim na splošno, pa je zame zaenkrat v Murski Soboti več plusov. Gre tudi za preživljanje prostega časa v naravi - v Ljubljani se moram organizirati, se kam zapeljati... V domačem kraju pa imamo Soboško jezero, kamor se lahko hodim kopat, do tja se odpeljem s kolesom, medtem ko se je v Ljubljani treba zapeljati do kakšnega lepega kotička narave.
Če omeniva še ponudbo kulturnih prireditev. Ste se v Ljubljani v zadnjem času odpravili na kakšen koncert, predstavo?
Moram povedati, da je odgovor ne. Razlog pa je spet - čas. Da prideš kamor koli, potrebuješ veliko časa, prevoz, poskrbeti moraš za parkiranje, če se kam odpraviš z avtom, računati moraš še na gnečo na cestah, v popoldanskih in tudi v večernih urah. V Murski Soboti ponudba kulturnih prireditev vsekakor ni slaba, glede na velikost kraja. Sicer ni tako velika kot v Ljubljani, a vseeno se najde nekaj za vsak okus. Razstave, gledališke predstave, koncerti, imamo tudi kinodvorano, tako da je ponudba res pestra. Poleti je veliko prireditev in koncertov zastonj, prebivalci pa se jih zelo radi udeležujejo, tako da resnično ni dolgčas.
Sicer so tudi v Ljubljani kakšne prireditve zastonj, a mislim da jih ni v tolikšni meri. Tovrstne ponudbe je veliko, tako v poletnem kot v zimskem času. Vidim pa še eno veliko prednost za življenje v mojem kraju: Murska Sobota ima zelo dobro strateško pozicijo - blizu so tako Hrvaška kot Avstrija in Madžarska, pa tudi Ljubljana ni več tako daleč, odkar je avtocesta. Izboljšale so se prometne povezave, rada bi pohvalila predvsem avtobusne, vožnja z vlaki je žal še vedno precej počasnejša.
Kaj se vam je pred več kot 30 leti zdela velika prednost Ljubljane? Zakaj ste se takrat odločili za življenje v prestolnici?
Zagotovo je bila boljša dostopnost do storitev, za otroke je bilo več možnosti. Takrat sem ravno načrtovala družino, moj otrok je imel pozneje boljše izhodiščne možnosti za razne prostočasne dejavnosti. Ljubljana je bila takrat dokaj mirno, varno mesto. Že takrat so sicer bile težave s prometom, s parkirišči, a ni bila tako močno turistično oblegana, kot je sedaj. Nepremičnine so bile takrat prav tako dražje kot v ostali Sloveniji, a vseeno ne tako zelo, kot so dandanes, ko so cene res šle v nebo. Po mojem mnenju za tem v veliki meri "stojijo" zasebne nastavitve za turiste, ki so se razširile kot gobe po dežju. Tako da je težko dobiti tudi najemniško stanovanje, cene najema so astronomske, vse skupaj pa precej znižuje kakovost življenja lokalnega prebivalstva.
Bi rekli, da je Murska Sobota bolj prijazna do starejših ljudi?
Da, vsekakor. Vse je na dosegu roke, saj gre za manjše mesto - ne glede na to, ali živiš v centru ali na obrobju, so banka, pošta, trgovine, zdravstveni dom, šole, vrtci v bližini. Ne potrebuješ veliko časa za to, da bi od doma prišel na primer do zdravnika. Na voljo je tudi taksi služba, lokalni avtobus je zelo dobro organiziran. Ima nekaj linij, kar je v bistvu čisto dovolj. Vozi tudi do obrobja mesta, pa tudi do Soboškega jezera. Tako da je mesto res bolj prijazno do starejših. Tudi to je eden od razlogov za selitev. V zadnjem času sem namreč imela nekaj zdravstvenih težav, malce težje sem hodila, tako da je še to bil velik plus v prid moji odločitvi.
Kako odločitev za selitev vpliva na vaše delo?
Naj vam samo povem, da sem že dobila ponudbo za delo na šoli, a bom zaenkrat še vztrajala na svoji podjetniški poti. Poleg prevajalskega dela imam še možnost ponujanja inštrukcij. Lepo je to, da lahko delam od doma, to pa pomeni, da je vseeno, kje sem. Poleg tega bom še naprej potovala in obiskovala strokovne prevajalske konference v tujini in nadgrajevala svoje znanje - zame je to v bistvu vseživljenjska stalnica.
Kaj pa boste pogrešali?
Zagotovo gostinsko ponudbo, ki je v Ljubljani res odlična in kakovostna. Čeprav je turizem prinesel množični obisk, pa je vplival na razvoj gostinske ponudbe - zdaj je vredna vsake pohvale. V Ljubljani so na voljo različne restavracije, indijske, nepalske, kitajske, japonske, španske, argentinske ... Ponudba je pestra in široka, velika je konkurenca in zato se vsi gostinci zelo trudijo. V Murski Soboti pa je samo ena kitajska restavracija z dokaj omejeno ponudbo. S tega stališča bom Ljubljano res pogrešala. Predvsem pa v restavraciji ne dobiš sušija (smeh).
Hvala za pogovor in iskrenost.
Prosim.
