A.B. | 30. 12. 2021, 11:43

Kaj bo z našimi (pre)dolgimi čakalnimi vrstami v zdravstvu?

Profimedia

Epidemija covid-19 je dodatno poglobila težave na področju našega zdravstvenega sistema in poudarila vse rdeče alarme, ki so že dlje časa opozarjali na številne nepravilnosti. Vlada je v luči aktualne problematike pripravila sveženj novih ukrepov, ki bi pomagali stabilizirati naš zdravstveni sektor in bi predvsem preprečili nadaljnje nezadovoljstvo naših zdravnikov ter zdravstvenega osebja in njihovega posledičnega odhajanja 's trebuhom za kruhom' v tujino. Na drugi strani pa so tukaj - poleg nezadovoljnega zdravstvenega kadra - tudi državljanke in državljani, katerih zdravstvene težave - (nepovezane s covidom) - so bile predvsem zaradi prostorske in kadrovske stiske potisnjene vstran. Že več kot eno leto namreč spremljamo, da so bili številni neurgentni primeri obravnav prestavljeni, agonija mnogih pacientov pa se je s tem le še dodatno poglobila. Vlada je zato pripravila sveženj novih ukrepov, katerih realizacijo in učinkovitost bomo lahko spremljali (in ocenjevali) tekom naslednjega leta. 

Problematika dolgih čakalnih vrst in nezadovoljnih zdravnikov je v pandemskem času stopila močno v ospredje. Težave, s katerimi se je naš zdravstveni sistem (neuspešno) soočal že daljše obdobje, so v luči epidemije začele resno spodkopavati njegove temelje. Da sistem, po katerem smo funkcionirali doslej, ni več učinkovit, že dlje časa opozarjajo tako sindikati kot zdravniki, mladi zdravniki in ostalo zdravstveno osebje, na drugi strani pa v čedalje daljši vrsti stojijo pacienti, ki se zaradi neurejenosti sistema zgolj nadejajo čimprejšnji dostopnosti do normalnih zdravstvenih obravnav. Ker se vseh nakopičenih težav preprosto ni več možno lotiti na mah, že dlje časa stopajo v veljavo postopni ukrepi, ki naslavljajo vsako problematiko posebej.

Ministrstvo za zdravje je, v želji po čimprejšnjem sproščanju dostopnosti zdravstvenih storitev za paciente, pred časom pripravilo novelo zakona o zdravniški službi, ki jo je DZ sprejel v začetku letošnjega decembra. Novela med drugim prinaša uvedbo osnovne licence zdravnikov, ki omogoča takojšnjo vključitev zdravnikov v opravljanje zdravniške službe (takoj po opravljenem pripravništvu in strokovnem izpitu), prinaša pa tudi uvedbo certifikata o posebnih znanjih ter spremenjene zahteve po znanju slovenskega jezika za tuje zdravnike, pri čemer bo poudarek na poznavanju strokovne zdravniške terminologije. 

Za skrajševanje čakalnih vrst je ministrstvo za zdravje konec letošnjega julija objavilo razpis v vrednosti 65 milijonov evrov, s katerim bi lahko - po prvotnem načrtu - do hitrejših zdravstvenih obravnav dostopalo več kot 20.000 pacientov. To se zaenkrat ni uresničilo. Po podatkih STA in 24 ur je bilo do začetka letošnjega decembra hitrejših zdravstvenih obravnav deležnih zgolj dobrih 600 pacientov, razlogi za to pa naj bi tičali v neprečiščenih čakalnih seznamih in zavračanju ponujenih terminov. Državni sekretar Cugelj je takrat dejal, da bi lahko izvajanje programa nadaljevali tudi v začetku leta 2022, minister Poklukar pa je napovedal, da se lahko nadejamo dvema novima razpisoma že tekom letošnje jeseni - česar pa še vedno nismo dočakali. 

Da so dolge čakalne vrste 'trojanski konj' našega zdravstvenega sistema, pojasnjujejo tudi na NIJZ: ''Nenujne zdravstvene storitve se prelagajo, odpovedujejo iz dneva v dan. Nasprotno v danem trenutku pričakujemo še več tovrstnih 'okvirnih' terminov in odpovedi ter težav pri implementaciji podatkov v centralni sistem eNaročanje s strani izvajalcev ter skrbnikov njihovih lokalnih sistemov.'' Ob tem poudarjajo, da je epidemiološka podoba države le še poglobila perečo problematiko čakalnih vrst - predvsem zaradi odpovedi terminov in kasnejšega nedodeljevanja novih. Ker pa je izboljšanje kakovosti podatkov v sistemu eNaročanje odvisno od motenj v delovanju zdravstvenega sistema, na tem področju - do konkretne ureditve razmer v zdravstvu - ne pričakujejo izboljšav. 

Profimedia

Sledijo kadrovske spremembe?

Kljub nekaterim implementiranim ukrepom, še vedno bode v oči predvsem pomanjkanje družinskih zdravnikov. Po trenutnih podatkih naj bi bilo namreč kar 6,2 odstotka oziroma 131.000 zavarovanih oseb brez osebnega družinskega zdravnika. V zdravniški zbornici ob tem zaskrbljujočem dejstvu pojasnjujejo, da se vse več mladih zdravnikov redkeje odloča za določene zdravniške specializacije - predvsem zaradi težjih pogojev dela. Trenutno je to najbolj očitno na področju družinske medicine, tesno za petami pa mu sledijo področja pediatrije, anesteziologije, nefrologije, urgentne medice in infektologije. Ob tem je od 310 razpisanih mest za specializacije zasedenih le 184. 

V sindikatih in zbornici zdravniške in babiške nege poročajo, da je vse več izčpranih medicinskih sester, ki zapuščajo svoja delovna mesta in odhajajo bodisi v tujino ali v popolnoma nov poklicni sektor, zaostajali pa naj ne bi niti zdravniki - predvsem mladi - ki naj bi samo v letošnjem novembru vložili skupno več deset vlog za izdajo potrdil o dobrem imenu. 

Če bi v Sloveniji želeli doseči povprečje EU zdravnikov na 1000 prebivalcev, bi morali, po besedah sindikatov in zbornice, takoj zaposliti dodatnih 1000 zdravnikov. 

Zaenkrat vemo, da je vlada v začetku letošnjega decembra sprejela odločitev o spornih vprašanjih v zvezi z aneksom k splošnemu dogovoru za zdravstvo v tekočem letu. Po navedbah vlade bodo na ta način pristopili k urejanju razmer na primarni ravni, skupni finančni učinki dogovora za letošnje leto pa bodo znašali grobih 24,8 milijonov evrov. Z implementacijo aneksa k splošnemu dogovoru za zdravstvo v naslednjem letu nameravajo urejanju razmer na primarni ravni v zdravstvu nameniti 55 milijonov evrov.

Posebni vladni projekt predvideva tudi nagrajevanje ambulant družinske medicine, do česar bodo upravičene tiste ambulante, ki imajo vpisanih več zavarovancev, kot je za to predvidena zgornja meja kapacitete. To pomeni, da bodo posebnih nagrad deležne ambulante, ki bi v primeru izpolnjenih 1895 glavarinskih količnikov, zakonsko lahko zavrnile vpis novih pacientov, pa jih še vedno sprejemajo. Po aktualnih podatkih naj bi bilo takšnih 78 odstotkov zdravnikov splošnih ambulant ter otroškega in šolskega dispanzerja. Ti bodo po napovedih vlade upravičeni do izplačila delovne uspešnosti za zaposlenega v višini od pet do trideset odstotkov. 

Profimedia

Velika finančna injekcija v višini 2 milijard evrov?

Po dosedanjih napovedih naj bi naš zdravstveni sektor do leta 2031 prejel veliko finančno injekcijo v višini dveh milijard evrov, ki bi se med drugim prerazporedila v univerzitetne klinične centre in izobraževalne zdravstvene ustanove. Oba slovenska univerzitetna klinična centra naj bi tako v razponu sledečega desetletja skupno prejela 763 milijonov evrov, splošne bolnišnice, negovalne bolnišnice in negovalni domovi 557 milijonov evrov, specialne bolnišnice 214 milijonov evrov, psihiatrične bolnišnice 50 milijonov evrov, porodnišnice 26 milijonov evrov, primarni zdravstveni sektor pa 200 milijonov evrov. 

Kako bo kapital pritekal v naš zdravstveni sistem (po letih): 

- leto 2022: 197,6 milijona evrov

- leto 2023: 219,7 milijona evrov

- leto 2024: 233,2 milijona evrov

- leto 2025: 227,7 milijona evrov

- leto 2026: 252,6 milijona evrov

- leto 2027: 220,4 milijona evrov

- leto 2028: 172,1 milijona evrov

- leto 2029: 169,9 milijona evrov

- leto 2030: 136,8 milijona evrov

- leto 2031: 135,51 milijona evrov

Spremljajte Metropolitan na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.