Odkritje, ki na novo piše zgodovino.
V jami Čagirskaja v Sibiriji so našli zob, ki je star približno 59.000 let. Gre za kočnik, v njegovem središču pa je globoka odprtina, ki sega do zobne pulpe. Raziskovalci so želeli ugotoviti, kako je nastala globoka odprtina. Izvedli so poskuse na treh sodobnih človeških zobeh. Prišli so do spoznanja, da lahko vrtanje s kamnito konico, podobno orodjem iz jame, kjer so našli zob, ustvari luknjo enake oblike in enake mikroskopske sledi.
Zob vsebuje dokaze, da je eden od naših izumrlih sorodnikov namerno vrtal v okužen kočnik z ostrim kamnitim orodjem, kar bi lahko predstavljalo najstarejši znani primer zobozdravstvenega posega doslej. Postopek je bil verjetno boleč, vendar je lahko zmanjšal bolečino, ki jo je povzročala okužba, saj je odstranil poškodovani del zoba.
Prejšnja odkritja so nakazovala, da so uporabljali nekakšne zobotrebce za čiščenje zob in se morda zanašali na zdravilne rastline, vendar je ostajalo nejasno, ali so lahko namerno diagnosticirali in fizično zdravili bolezni.
Neandertalci so torej izvajali presenetljivo napredno obliko zobozdravstvene oskrbe več deset tisoč let prej, kot smo doslej mislili. Kočnik nakazuje, da so lahko prepoznali bolečo zobno gnilobo in namerno odstranili poškodovano tkivo, poroča SciTechDaily.
"To odkritje trenutno predstavlja najstarejši dokaz uspešnega zobozdravstvenega zdravljenja na svetu. Poškodbe, dokumentirane na neandertalčevem zobu iz jame Čagirskaja v Sibiriji, ne kažejo le na namerno odstranitev pulpe, temveč tudi na obrabo, nastalo še za časa življenja posameznika — obrabo, ki bi se lahko razvila le, če je oseba zob še naprej uporabljala. Identificirali smo tudi območja demineralizacije, kjer so bili ohranjeni ostanki kariesa, kar dodatno potrjuje, da je bila vdolbina v zobu povezana z zdravljenjem," je povedala Alisa Zubova, ena izmed avtoric študije, objavljene v reviji PLOS One.
