Starodavni fosil je razkril presenetljivo skrivnost iz obdobja dinozavrov.
Znanstveniki so v jantarju našli približno 99 milijonov let staro žuželko, ki je imela značilnost, kakršne pri njenih danes živečih sorodnikih še niso opazili. Njeno telo se je pred milijoni let ujelo v drevesno smolo, ki se je sčasoma strdila in ohranila tudi najmanjše podrobnosti. Raziskovalce je posebej presenetil nenavadno dolg in upogljiv rilček, ki je bil skoraj dvakrat daljši od telesa žuželke.
Novo odkrito vrsto so poimenovali Cretoduros noonoo, ime pa je dobila po sesalniku Noo-Noo iz priljubljene otroške serije Telebajski. Njegova dolga in gibljiva cev namreč spominja na rilček starodavne žuželke. Ta je pripadala družini Neazoniidae, njeni danes živeči sorodniki pa se prehranjujejo tako, da prebodejo rastlinsko tkivo in iz njega sesajo tekočino.
Znanstveniki so ob podrobnejšem pregledu fosilov ugotovili, da je bil rilček prekrit z drobnimi prečnimi gubami, zaradi katerih se je lahko upogibal, ne da bi se pri tem stisnil ali prepognil. Njegovo delovanje bi lahko primerjali z upogljivo slamico. Raziskovalci domnevajo, da je žuželka z njim segala skozi ozke razpoke v drevesnem lubju in tako prišla do sokov v globljih plasteh drevesa. Takšne prilagoditve pri njenih današnjih sorodnikih ne poznajo, piše SciTechDaily.
Lažji dostop do hrane
Razvoj nenavadnega rilčka bi bil lahko povezan z življenjskimi razmerami v obdobju krede, ko so po Zemlji še hodili dinozavri. Takratne gozdove so pogosto prizadeli požari, drevesa pa so zaradi izpostavljenosti ognju lahko razvila debelejše lubje. Žuželke, ki so imele daljše in prožnejše rilčke, so zato morda lažje prišle do hrane, skrite pod površino lubja. Podobne telesne prilagoditve so raziskovalci opazili tudi pri nekaterih drugih skupinah žuželk iz tistega časa.
Odkritje je rezultat raziskave znanstvenikov z Univerze v Tel Avivu, ki so sodelovali s strokovnjaki Kitajske akademije znanosti. Ugotovitve so objavili v znanstveni reviji Insects. Eden od raziskovalcev, Leonidas-Romanos Davranoglou, je pojasnil, da najdba ne predstavlja zgolj odkritja nove vrste, temveč prinaša tudi pomembne informacije o življenju pred milijoni let. Znanstvenikom pomaga bolje razumeti, kako so se žuželke prilagajale svojemu okolju in kako drugačni so bili nekdanji ekosistemi od današnjih.
