Zveza Nato proti območju prepovedi preletov nad Ukrajino

Ideja o vzpostavitvi območja prepovedi preletov nad Ukrajino je danes na zasedanju bila omenjena, vendar se zaveznice strinjajo, da ne bi smelo biti zavezniških letal v zračnem prostoru nad Ukrajino niti zavezniških sil na ozemlju te države, je povedal Stoltenberg.

Edini način za zagotavljanje območja prepovedi preletov je namreč poslati Natova letala v ukrajinski zračni prostor in sestreljevati ruska letala, kar pa pomeni tveganje obsežne vojne v Evropi, ki bi vključevala več držav in prinesla še več trpljenja, je pojasnil.

K vzpostavitvi območja prepovedi preletov poziva Ukrajina. Tudi slovenski premier Janez Janša je ob začetku vojne v Ukrajini večkrat izpostavil, da bi Nato moral zapreti zračni prostor nad Ukrajino in odvzeti agresorski ruski vojski strateško prednost.

Generalni sekretar je sicer danes, deveti dan vojne v Ukrajini zaradi ruske invazije, ocenil, da bodo prihodnji dnevi verjetno še hujši, da bo še več smrti, trpljenja in uničenja, saj ruske sile prinašajo težje orožje in nadaljujejo napade po vsej državi.

Obsodil je rusko obstreljevanje ukrajinske jedrske elektrarne Zaporožje, ki da še potrjuje izjemno nevarnost te vojne, tudi morebitne jedrske katastrofe, in nujnost tega, da ruski predsednik Vladimir Putin to vojno takoj konča.

Opozoril je, da je namen Kremlja ustvariti interesne sfere v Evropi, zato so se zaveznice danes strinjale, da je treba okrepiti pomoč državam, kot sta Gruzija in BiH. Moldavije ni izrecno omenil, čeprav je trenutno prav tako v središču pozornosti zaradi bojazni, da bo naslednja tarča Kremlja.

Na vprašanje glede nevarnosti širitve vojne v Moldavijo je Stoltenberg izpostavil, da se tri omenjene države soočajo z različnimi tveganji, a da poskuša v vseh Rusija bodisi s političnimi pritiski bodisi z vojaško silo uveljavljati svoj vpliv.

Zaveznice bi lahko Gruziji in BiH po njegovih besedah pomagale z nadaljnjo krepitvijo zmogljivosti njunih institucij in pri izvajanju reform ter z usposabljanjem in skupnimi vajami. Končne odločitve še niso sprejeli, a obstaja široko strinjanje, da je treba državi še bolj podpreti, je dejal.

Generalni sekretar je še izpostavil, da smo soočeni z grožnjo konflikta, ki lahko traja leta, da so se Natovi odnosi z Rusijo spremenili dolgoročno in v temelju ter da je prvi nauk te vojne nujnost strateške solidarnosti in skupnega delovanja ZDA in Evrope za zagotavljanje varnosti vseh zaveznic.

Izpostavil je tudi, da je Nato močnejši kot kdaj koli ter da v odziv na rusko invazijo krepi sodelovanje s Finsko in Švedsko, ki sicer nista članici. Krepijo izmenjavo informacij in usklajevanje, obe državi sodelujeta v vseh posvetovanjih v povezavi z rusko invazijo.

"To je Putinova vojna," je še poudaril Stoltenberg ob vnovičnem pozivu ruskemu predsedniku, naj vojno ustavi. "Nato noče vojne z Rusijo," je izpostavil in dodal, da je pa zavezništvo odločeno braniti vsak centimeter zavezniškega ozemlja.

Zunanje ministre članic Nata je danes virtualno nagovoril ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba in vsi so mu izrazili globoko spoštovanje, je povedal generalni sekretar zavezništva.

Izrednega zasedanja se je udeležil tudi vodja slovenske diplomacije Anže Logar, ki je po navedbah MZZ udeležence obvestil o dosedanji slovenski finančni in materialni pomoči Ukrajini ter poudaril, da lahko nadaljevanje ruske agresije dodatno oslabi evropsko varnostno arhitekturo in stabilnost Evrope, vključno z Zahodnim Balkanom.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord