Introvertirani kot Skandinavci, povprečno nevrotični kot Avstrijci in bolj uporni od Avstralcev!

Psihološki portret Slovencev po Musku

18. 1. 2021, 09:08 | Odnosi in psihologija | Piše: N.Z.

                            Introvertirani kot Skandinavci, povprečno nevrotični kot Avstrijci in bolj uporni od Avstralcev! (foto: profimedia) profimedia

Slabih trideset let je od takrat, ko je slovenski psiholog Janek Musek z analizo sekundarnih študij in lastnimi raziskavami na populaciji srednješolcev in študentov objavil psihološki portret Slovencev, ki je v eni od točk številne pustil odprtih ust.

Na njegovo študijo je pred dnevi spomnil psiholog Kristijan Musek Lešnik v Odmevih, v katerem je med drugim razlog za slabo epidemiološko sliko v Sloveniji delno pripisal temu, da ’vse skupaj traja predolgo in ljudje ne zmorejo več’, pa tudi ’dejstvu, da smo Slovenci nadpovprečno agresiven in uporniški narod, ki je za povrh izredno nagnjen k upiranju avtoritetam’, zaradi česar se je nato še spraševal, ali ni morda ’v enem trenutku upiranje ukrepom postalo tudi upiranje vladi’.


Ob tem se je psiholog navezal na raziskavo izpred 30 let, bolj natančno na raziskavo Osebnostne poteze in vrednotne usmeritve iz leta 1994.

V nadaljevanju na kratko povzemamo psihološki portret Slovencev, ki ga je podpisal Janek Musek.

Musek je leta 1994 ugotovil, da je slovenski narod relativno introvertiran in zmerno nevrotičen, hkrati pa tudi precej bolj agresiven (in uporniški), kot smo verjeli dotlej.

Relativno introvertirani (kot kakšni skandinavci)

Ko je Musek Slovence primerjal z drugimi narodi, je ugotovil, da smo celo nekoliko bolj introvertirani kot Britanci, ki po mednacionalnimi primerjavami sodijo med relativno bolj introvertirane. Za podobno introvertirane veljajo tudi srednjeevropski in skandinavski narodi.

Izsledku študije pritrjuje pregovorno dejstvo, da Slovenci pri bolj ekstravertiranih sosedih, narodih bivše Jugoslavije, Srbih, Dalmatincih, Bosancih, Makedoncih, veljajo za zaprte, resnobne, otožne in vase usmerjene.

Povprečno nevrotični (kot kakšni Avstrijci)

Glede nevroticizma Musek ugotavlja, da slovenski narod spada v skupino srednjeevropskih držav, zato bi lahko rekli, da smo povprečno nevrotični ali celo, da smo nevrotični do mere, ki velja za Avstrijce. To pomeni, da smo malce bolj nevrotični v primerjavi z mediteranskimi in južnoslovanskimi narodi, a tudi nekoliko manj v primerjavi z vzhodnoevropskimi narodi, Američani, Egipčani, Indijci in Korejci.

Značilne poteze nevrotičnosti naj bi bile občutljivost, zamerljivost, prepirljivost in zavistnost. K tej čustveni labilnosti pa bi lahko prišteli še nagnjenost k potrtosti, depresiji, malodušnost, obsojanje samega sebe, tankovestnost in pikolovstvo v izpolnjevanju dolžnosti.

Medtem ko po Musku Slovenci sodijo med narode, ki so v povprečju dokaj storilnostno naravnani, marljivi in disciplinirani, pa primerjava študentskih in srednješolskih vzorcev med Slovenci in Američani kaže, da so Slovenci bolj dominantni, vestni in marljivi, inteligentni, nezaupljivi in samozadostni, vendar tudi manj skupinsko usmerjeni in kooperativni.

Višja stopnja psihoticizma (kot pri Avstralcih in Egipčanih)

Stereotip o Slovencih, ki da so ponižni, neagresivni in nesamozavestni, pa se je po Musku izkazal za povsem napačnega. Podatki so pokazali prav nasprotno sliko.

Slovenci po psihoticizmu dosegamo bistveno višje vrednosti v primerjavi z Britanci, najvišjo stopnjo psihoticizma pa naj bi izkazovali tudi v primerjavi z nekdanjimi jugoslovanskimi narodi.

Musek na tem mestu navaja tudi Johnsonov raziskavo iz leta 1989, v kateri so primerjali študentske vzorce iz šestih držav. V tej raziskavi so bili Slovenci po psihoticizmu uvrščeni na prvo mesto, sledili pa so jim Avstralci, Egipčani, Korejci, Američani in Tajvanci.

Za Slovence so po teh podatkih skratka značilne večja agresivnost, dominantnost, uporništvo, brezobzirnost, grobost, maskulinost, sumničavost, sebičnost, avanturizem, dogmatizem in ambicioznost.

Psihološki portret (po J. Musek)
"Primerjalna podoba ugotovljenih lastnosti Slovencev se deloma ujema s splošnim nacionalnim stereotipom, saj potrjuje relativno introvertiranost. Podatki pa ne potrjujejo torej napačne predstave o pohlevnih in pasivnih Slovencih, temveč ravno nasprotno. V povprečju je slovenski narod dovolj agresiven, željan neodvisnosti, uveljavitve in potrditve, vendar kot razmišlja Musek, se ta težnja morda prikriva v introvertirani zadržanosti, hkrati pa se troši v egoizmu in pomanjkanju čuta za sodelovanje. V kombinaciji agresivnosti in introvertiranosti Musek vidi dispozicijo za visoko stopnjo samoagresivnosti in s tem posledično za visoke odstotke samomorilnosti pri Slovencih. Relativno višja stopnja introvertiranosti je pomembna tudi v kombinaciji s čustveno labilnostjo, ki se izraža v depresivnosti, fobičnosti in kompulzivnosti, kar se ujema z višjo stopnjo samomorilnosti." - Vir: diplomska, K. Polanec