Jesper Juul: »Najpomembnejše, kar lahko damo otrokom, je spoštovanje, zaupanje in ljubezen!«

Zadnje besede slavnega terapevta

19. 11. 2021, 10:38 | Odnosi in psihologija
Jesper Juul: »Najpomembnejše, kar lahko damo otrokom, je spoštovanje, zaupanje in ljubezen!« (foto: profimedia) profimedia

Vprašajte se: kakšnega otroka si želite? Si želite zdravega otroka, ki se vam bo vsake toliko postavil po robu, ali želite poslušnega otroka? Oboje, pravijo prebrisani starši, a to žal ni mogoče. Potrebno se bo odločiti.

»Gre za velik izziv in večina staršev ni bila vzgojena za tovrstno razmišljanje. Vzgojeni so bili za poslušnost,« je svoje dni na javnih predavanjih govoril Jesper Juul, danski predavatelj, družinski terapevt, supervizor in pisec, ki se je tudi v zadnjih letih življenja kljub težki bolezni še vedno ukvarjal s svojim življenjskim poslanstvom: t.j. otroke in družine je učil enakovrednih odnosov.

»Pogosto se spomnim soseda na Hrvaškem, s katerim se pogosto dobiva na kavi. Že dvajset let ponavlja eno in isto (no, tudi jaz nisem bistveno boljši): ’Jesper, ko je bil Tito še živ, je bilo življenje lepše.’ ’Saj ne misliš resno,’ odvrnem. ’O ja, res je. In veš, zakaj? Danes moramo kar naprej nekaj razmišljati.’ To je bistveno več kakor zgolj zanimiva prigoda. Danes so možnosti povezane z veliko mero odgovornosti. Poslušnim ni treba nositi nikakršnih odgovornosti. Ampak danes se moramo odločati. Matere in očetje se morajo odločiti, kaj hočejo in česa nočejo. Starejši otroci se morajo vsak dan odločati. Niti predstavljati si ne moremo, pred kako pomembne odločitve jih postavlja že brskanje po spletu,« je leta 2011 Juul razlagal na enem od zadnjih javnih predavanjih, preden je hudo zbolel, a še naprej ostajal zavzet zagovornik otrok.

O treh stebrih dobre vzgoje

Dva meseca pred smrtjo je Jesper Juul urednici nemške založbe, s katero je dolga leta sodeloval, predstavil svojo novo zamisel za knjigo o spoštovanju, zaupanju in ljubezni, za katere je bil prepričan, da predstavljajo bistvo uspešne vzgoje.

»Ker mu misli na žalost ni uspelo preliti na papir, sem v njegovem imenu izbral besedila jih povezal v knjigo,« v spremni besedi zadnje knjige Jesperja Juula zapiše Mathias Voelchert, ustanovitelj in vodja nemškega Familylaba.

Knjiga Spoštovanje, zaupanje in ljubezen tako temelji na treh Juulovih predavanjih iz leta 2011, ki so bila organizirana tik preden je zbolel.

»V Dresdnu je spregovoril o vzgoji kot vprašanju spoštovanja, v Hamburgu o puberteti in o tem, zakaj otrok po dopolnjenem 12 letu ni več mogoče vzgajati, v Kolbeznu pa je nanizal misli o novi kulturi vzgoje. Spoštovanje kot osrednja tema vzgoje je povsem na mestu, saj otroke in mladostnike pogosto obtožimo nespoštljivega vedenja. Esper Juul jih je odločno vzel v bran: odrasli bi se morali zamisliti nad svojim odnosom do otrok in mladih. Pri tem s prstom ni kazal le na starše, temveč na družbo, sovražno nastrojeno do otrok. Na svoj edinstven način nam je nastavil ogledalo. Do staršev ni bilo nikoli pokroviteljski, saj je poznal njihove stiske, zato jih je nagovarjal v osebni govorici na razumljiv način. Enako velja tudi za strokovne delavce, ki so se množično udeleževali njegovih predavanj in svetovanj.«

Slovenski prevod zbirke Juulovih zadnjih javno izgovorjenih modrosti polnih znanj bo nagovoril tudi slovenske starše, ki si želijo spoznati skrivnosti uspešne vzgoje.

»Kaj naj storimo s trmastimi otroki? Z otroki, ki se mečejo po tleh in zahtevajo sladoled? Pokažimo jim, da jih razumemo in da nam je mar za njihove občutke. Ne, s tem nikakor ne bomo ustregli vsem njihovim željam. In z otroki, ki imajo težave pri izpolnjevanju šolskih obveznosti? Poslušnost ni odgovor, meni Jesper Juul. Otrokom in staršem svetuje, naj skupaj poiščejo vzroke in rešitve. ’Strah lahko vcepimo, spoštovanje si moramo zaslužiti,’ sporoča staršem in strokovnim delavcem. Tu so še zadržani mladostniki. Spoštujemo jih, če jih pozorno opazujemo in jim zaupamo. Celo najtežavnejše vedenje razkriva otrokove tegobe v življenju na sploh in v odnosih z drugimi. Zato se pogovarjajte, pogovarjajte in pogovarjajte – v osebni govorici,« Juulova prepričanja še povzema Voelchert.

Odlomek iz knjige
»Nekoč mi je neka mati potožila: ’Jesper, obupana sem. Zavpila sem na svojega dvoinpolletnika.’ Vprašala sem jo, kolikokrat je to naredila. ’Enkrat’, je odvrnila. ’Enkrat na uro ali enkrat na dan?’ sem vprašal. Zgrozila se je: ’Moj Bog, ne! Enkrat v življenju sem zavpila nanj.’ Zamahnil sem z roko: ’Ah, ljuba duša, če boš nanj zavpila vsako uro, se ne bo zgodilo nič strašnega. S tem ni nič narobe.’ Starši so nepoboljšljivi romantiki, prepričani, da bodo s svojimi občutki otroke poškodovali. To nikakor ne drži! Otroke poškodujemo z odsotnostjo občutkov. Podoba brezmadežnih staršev za masko nezmotljivosti, ki se jim v resnici še sanja ne, kaj je prav in kaj ne, to je škodljivo.« - iz poglavja Zavijanje v vato
Mnenje o knjigi
»Jesper Juul staršem svetuje, da naj ne stremijo k popolnosti. ‚Dovolj dobro' je čisto v redu. Ta preprosta vzgojna filozofija je Juula postavila med najvplivnejše strokovnjake na področju vzgoje.« - Der Spiegel
Kratka biografija Jesperja Juula

Jesper Juul (1948-2019) je bil danski predavatelj, družinski terapevt, edukator, supervizor in pisec. Bil je eden od pomembnih pobudnikov za pedagogiko prihodnosti. Juulova biografija je tako mnogostranska kot njegova pedagogika. S šestnajstimi leti je odšel na morje, delal kot kuhar in atakar, študiral verstva in evropsko zgodovino idej, postal oče in delal z mladostniki. Izobraževanje iz družinske terapije je nadaljeval na Nizozemskem in v ZDA pri Walterju Kemplerju. Leta 1979 je ustanovil sloviti Kemplerjev inštitut za Skandinavijo, ki ga je nato vodil vse do leta 2004. Razvil je samostojno obliko terapevtike in svetovanja: kratko, intenzivno terapevtsko obravnavo celotne družine in specifično svetovalno prakso, katere izhodišče so naravne socialne kompetence otroka ter enakovrednost otrok in odraslih. Zasnoval je tudi mednarodni projekt tako imenovanih družinskih laboratorijev, ki danes delujejo pod okriljem združenja Familylab Association že v več kot dvajsetih državah.