10. 1. 2021, 12:30

Kako prenehamo biti tipičen človek, ki ’pestuje rane’ (po sledeh Tečaja čudežev)

Naj za tiste, ki (še) niste brali klasike Charlesa Dickensa Veliko pričakovanje, predstavimo lik gospe Havisham, starejše samske ženske, ki jo je pred leti zaročenec zapustil pred oltarjem.

»Gospa Havisham še vedno nosi porumenelo poročno obleko, medtem ko pajčevinasta porcelanasta posoda za njeno svatbo stoji na mizi v jedilnici poleg nedotaknjene poročne torte. Čeprav ženska še ni dopolnila šestdeset let je po večletnem skrivanju v mraku videti precej starejša. Opisana je kot nekaj vmesnega med voščeno lutko in okostnjakom.«

Gospa Havisham je tipičen človek, za katerega pravimo, da ’pestuje svojo rano’.

»Njena raztrgana poročna obleka in gnijoča torta sta dosmrtna znaka žrtve. Vsak dan se opominja na izgubo, ki je ne more preboleti, in jo poveličuje pred svetom.«

Naj si to priznamo ali ne, se prav v vsakem od nas skriva gospa Havisham. Vsi pestujemo svoje rane. Priljubljeno duhovno čtivo Tečaj čudežev o taistem govori takole:

Bolan in trpeč predstavljaš krivdo svojega brata in mu tako pošiljaš pričo, da on ne bi pozabil ran, ki ti jih je zadal, in da se krivdi, kot prisegaš, nikoli ne bo mogel izogniti. In ti to bolno in žalostno sliko sprejmeš, če le lahko služi temu, da kaznuje njega. Bolni so neusmiljeni do vsakogar in v svoji kužnosti poskušajo ubijati. Smrt se jim zdi nizka cena za to, da lahko rečejo: ’Poglej me, brat, od tvoje roke umiram.’ Kajti bolezen priča za njegovo krivdo in smrt bi dokazala, da so njegove zmote grehi. Bolezen je samo ’majhna’ smrt, oblika maščevanja, ki še ni absolutna. Pa vendar z gotovostjo govori za to, kar predstavlja. Svojo pusto in bridko sliko, ki si jo pošiljal svojemu bratu, pa si v žalosti gledal ti sam. In v vse, kar je pokazala njemu, si verjel, saj je pričala za njegovo krivdo, ki si jo zaznaval in ljubil. - T-27.I.4:3-11

Še več.

Tečaj čudežev duševnega samopohabljanja ne omejuje samo na neuslišano ljubezen, temveč trdi, da z vsako boleznijo in vsako bolečino, naj bo telesna ali duševna, zvračamo krivdo za svojo prizadetost na nekoga drugega.

»Če ne bi krivili drugih, pojasnjuje, nikoli ne bi bili bolni.«

Ko to razumemo, lahko v zvezi s tem tudi nekaj storimo. In prvi korak v pravo smer je ’določitev dozdevnega vira trpljenja ali izgube’, kar zahteva veliko iskrenosti, saj večina ljudi verjame, da se jim stvari enostavno dogajajo zaradi zunanjih virov in sil, ki so močnejše od njih. »Bacili skačejo na nas z vratnih kljuk, gripa ’razsaja’, smo v obdobju retrogradnega Merkurja, levi so izbuljeni brez občinstva, bogati odstotek krade 99 odstotkom, ki so ostali brez pravic, karma iz preteklega življenja se vam je prišla maščevat, z vami pometajo zaradi disfunkcionalnih staršev, ki so vas programirali, ali pa imate preprosto smolo.«

Kaj pa pravi Tečaj čudežev? Predvsem, da ti ’vzroki’ niso pravi vzroki. Edini vzrok je naš um, dogajanje v telesu pa je zgolj posledica.

Če namreč menite, da vas lahko drugi prizadenejo, kar jasno izražate s stavki, kot so: ’Spravil me boš v grob’, ’Bivša je pravi zmaj’ ali pa ’Ta projekt mi povzroča glavobole’, bo vaše telo pričelo pripovedovati zgodbo ’ran, ki jih nezavedno opevate’.

»S telesnimi znaki si dajemo sporočila, ki jih moramo slišati mi, drugim pa posredujemo sporočila, za katere hočemo, da jih slišijo oni. Če se namesto tega sporazumevamo neposredno in ukrepamo na podlagi iztočnic, ki nam jih daje naš notranji kompas, ne bo treba telesu izražati besed ali dejanj, h katerim nas poziva naša duša,« piše Alen Cohen.

Potem, ko nam postanejo jasni resnični vzroki naših bolečin in bolezni, smo pripravljeni na poizvedovanje, ki pričelo odpravljati to trpljenje: »Najprej uvidite, da nobena oseba, skupina, položaj ali stanje ne zmore pregnati vaše sreče. Nihče. Nič. Nikoli. Izkustvo veselja je vaša sveta pravica, neodvisno ozemlje, kjer imate oblast zgolj vi.«

Ali še bolj jasno …

»Ljudje lahko poskusijo pregnati vašo srečo. Lahko vam grozijo, vas grajajo, žalijo, pripovedujejo laži o vas, vas poskušajo prestrašiti, ustrahovati ali kaznovati in početi grde stvari z vašim telesom. Ne morejo pa pregnati vašega miru, razen če jim podelite to moč. Vaše dobro počutje je božje tovarniško vzgrajeno darilo vam, vaša neodtuljiva pravica že ob rojstvu. Če vam je kdo na videz ukradel mir, je tako zato, ker ste ga spustili v svoje sveto zatočišče in mu dovolili pleniti vaš zaklad.«

Alen Cohen povedano nato utrdi s priliko iz resničnega življenja.

Njega dni je tako gledal intervju s tibetanskim budističnim menihom, ki so ga imeli Kitajci zaprtega vrsto let.

»Ste bili kdaj v resnični nevarnosti?« je zanimalo izpraševalca.

»Sem. Večkrat,« je odgovoril menih.

»Je bilo to takrat, ko so vas mučili?«

»Ne, v tistih trenutkih, ko sem se razjezil.«

Za tega meniha resnična nevarnost skratka nikakor ni bila izguba fizične svobode. Resnično nevarnost je videl v izgubi duševnega miru.

Tečaj čudežev
  • »Ko se naučiš odločati z Bogom, postanejo vse odločitve tako lahko in pravilne kot dihanje. Napora ni več, voden si tako nežno, kot če bi bil sredi poletja popeljan vzdolž kakšne mirne poti.«

Tečaj čudežev je najbolj priljubljena knjiga s področja sodobne znanosti in duhovnosti. To je knjiga, na katero se sklicujejo večina avtorjev mednarodnih knjižnih uspešnic, sodobni misleci in duhovni mojstri.

Pred vami je zdaj posodobljena izdaja knjige, v kateri Alan Cohen Tečaj čudežev prizemlji, njegova vzvišena, daljnosežna načela pretvori v praktične, razumljive pripomočke in vam omogoči uporabljati njegovo resnico tako, da bo vaše življenje kvečjemu boljše. Osvobodi vas vsakršne zmede, razredči njegovo navidezno zgoščenost, demistificira njegove vzvišene resnice in vam pokaže, kako sila preprost je v resnici.

Knjigo lahko virtualno prelistate tudi TUKAJ.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord