D.H. | 22. 12. 2020, 12:11

Kako preživeti pogovore s sorodniki, ki verjamejo v teorije zarote

Profimedia

Nekaj malega druženja z bližnjimi si bomo za božič in novo leto lahko privoščili, kot običajno pa to s seboj prinaša tudi morebitne diskusije o tematikah, kjer morda ne boste našli skupnega jezika. V času, ko kroži več teorij zarot kot kadarkoli prej, je prav, da ste pripravljeni tudi na tistega strica, ki vztraja pri prepričanju, da je covid-19 le izmišljotina, cepivo pa povezano s 5G omrežjem.

Ljudje najpogosteje verjamejo v teorije zarot zato, ker želijo najti gotovost v neki negotovosti. In negotovosti v tem času ne manjka. Strah se manifestira na različne načine in oprijemanje teorij zarot je eden od načinov soočanja s temi strahovi.

Bodite radovedni in postavljajte vprašanja

Strokovnjaki zato opozarjajo, da tudi, če se z vašim sorodnikom ne strinjate v pogledu na teorije zarote, pristopajte z empatijo in spoštovanjem. Bodite radovedni in raziščite, zakaj se je nekdo oprijel neke teorije zarote – tako, da postavljate prava vprašanja. Psihologi ponujajo naslednje predloge:

Mi lahko pomagaš razumeti, zakaj te ta teorija tako zelo prepriča?

Ima ta teorije kakšne povezave s tem, kar si doživel v preteklosti?

Kaj te je pripeljalo do tega, da si začel verjeti v to teorijo?

Z vprašanji lahko dosežete, da oseba sama pride do drugačnega razumevanja te teorije ali začne razmišljati o alternativnih scenarijih. Če nekdo goreče verjame v neko teorijo zarote, obmetavanje z nasprotnimi dejstvi ne bo obrodilo sadov. Postavljanje vprašanj ima boljši učinek, saj ustvari platformo za umirjen dialog in nihče se ne čuti, kot da mora na vse pretege braniti svoja prepričanja.

Brez posmehovanja in žaljenja

Komuniciranje z ljudmi, ki imajo drugačna prepričanja kot vi, zahteva potrpežljivost. Če želite sorodniku med božično večerjo razodeti, da teorija zarote, v katero verjame, morda ni edina realnost, javno žaljenje ne bo doseglo želenih rezultatov. V bistvu boste s tem dosegli prav nasprotno in verjetno še pokvarili večer vsem udeleženim, če se ta debata razvije v resen prepir.

Za začetek je pametno najti neko skupno izhodišče. Če se zavedate prej omenjene postavke, da ljudje, ki verjamejo v teorije zarote, v bistvu le želijo pomiriti svojo anskioznost ali strahove, lahko to izhodišče iščete v nekih bolj emocionalnih tematikah. Razumite ta čustva in se spomnite, da za nami ni ravno rožnato leto. Vsak se s tem sooča na svoj način.

Zagovarjajte kritično mišljenje

Zagovorniki teorij zarot običajno prisegajo na svojo »raziskovalno metodologijo«, ki najpogosteje vključuje YouTube videe, sledenje isto mislečim skupinam na Facebooku in nabiranje podatkov po Twitterju in forumih, običajno pri ljudeh, ki ravno tako žgoče podpirajo to teorijo.

Strokovnjaki ob tem dodajajo, da veliko ljudi, ki zagovarjajo teorije zarot, sklepa same sebe za skeptike in samouke raziskovalce, ki se poglabljajo v kompleksne problematike. To lahko – vsaj v principu – vsi razumemo kot zdrave vrednote. Vendarle je kritično mišljenje nekaj, kar je cenjeno in dobrodošlo.

Zato naj vaša naloga v pogovoru ne bo, da nekoga prepričate, da naj bo manj radoveden ali manj skeptičen, ampak le, da naj bo radoveden in skeptičen tudi o drugih razlagah in perspektivah. Spodbujajte kritično mišljenje, ki vaju lahko oba vodi do novih spoznanj.

Ohranjajte mirno in spoštljivo komunikacijo

Na koncu je bistveno predvsem to, da nimate vsi pokvarjene božične večerje samo zato, ker se je med karanteno vaša teta včlanila v tri Facebook skupine, ki zagovarjajo teorije ravne Zemlje. Jezni pogovori, obmetavanje z opazkami in navzkrižno demantiranje vam bo le na najslabši način zaključilo že tako kilavo leto.

Kot poudarjajo psihologi, imajo teorije zarot že tako ali tako izredno močno emocionalno komponento, ker poanta ni le v tem, kdo ima prav in kdo ne, ampak so te teorije že v osnovi zgrajene predvsem na nezaupanju, jezi, dvomih in odporu do sveta, v katerem živimo.

Zato v teh pogovorih nekdo mora biti tista 'večja oseba' in z mirnostjo voditi izmenjavo mnenj do konca. Pripravite se, da bo oseba, ki verjame v neke teorije zarot, prav zaradi čustvene komponente zelo strastno zagovarjala svoja prepričanja in jih bo zelo verjetno pripravljena braniti tudi, če je potrebno za to vsem prisotnim uničiti večer. Ne prilivajte olja na ta ogenj.

In saj veste – kričanje poveča možnost širjenja virusa.

Kakšen je vaš končni cilj?

Debate na koncu ne zmagate, če ob tem izgubite nek odnos. Če vam je mar za sorodnika, ki se je prepričal v to ali ono teorijo zarote, boste nekje v pogovoru verjetno morali sprejeti določene kompromise. Ne pričakujte, da boste v enem pogovoru nekoga prepričali, da je v zmoti. In to tudi ni Twitter, kjer lahko po želji izstopite iz pogovora in pozabite, da se je sploh odvijal.

S kompromisi ni nič narobe. Most do vpliva na to osebo se bo tako ali tako gradil postopoma, počasi, z empatijo, poslušanjem in izmenjavo mnenj. Rezultatov morda ne boste videli takoj, lahko pa upate, da se bodo vaše besede razuma zakoreninile nekam globlje in potem zacvetele enkrat kasneje

Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol