Kako so družbena omrežja postala gojišče lažnih novic, dezinformacij in napačnih informacij

Piše: Vid Legradić

22. 11. 2021, 10:12 | Odnosi in psihologija | Piše: Vid Legradić

                            Kako so družbena omrežja postala gojišče lažnih novic, dezinformacij in napačnih informacij (foto: profimedia) profimedia

Zapišimo že kar v uvodu: del razloga, zakaj je razvoj pandemije že od samega začetka neugoden, se nahaja v družbenih omrežjih. To je edini kraj, kjer kot posameznik lahko aktivno, z dvosmerno komunikacijo, sodelujemo z vsemi ljudmi tega planeta. Vse zapisano, pa naj zveni še tako absurdno, se lahko s pomočjo deljenja, všečkanja in globalne digitalizacije razširi po vsem svetu kot ogenj. Zasičeni smo s podatki, zasvojeni z družbenimi omrežji, ki jih na videz uporabljamo brezplačno in iz njih srkamo informacije, za katere sploh ne vemo, če so resnične. Kaj kot laiki sploh vemo o lažnih novicah, ki jih nova realnost polna?

Lažne novice

Zloglasne t. i. fake news predstavljajo le en del napačnih informacij. Njim podobne so tudi dezinformacije. Bolj kot lažne novice imajo potenco postati viralne oziroma popularne dezinformacije.

V dezinformaciji je moč!

Razlog tiči v tem, ker temeljijo na resnici, ki dezinformacijo učinkoviteje dostavi v uporabnikove možgane. Ob pregledovanju socialnih medijev in družbenih omrežij so uporabnikovi možgani običajno preobremenjeni z informacijami. Zato lažje sprejmejo tiste podatke, ki so enostavno razumljivi in na prvi pogled resnične. Ker so družbeni mediji v svobodnih državah javna platforma, lahko vsakdo, vključno z informativnimi portali ter takšnimi in drugačnimi mediji, objavi karkoli, ne da bi bil odgovoren za preverjanje dejstev. Zato so uporabniki prepuščeni, da sami ločijo pravilne in napačne informacije. Odkrijejo lažne novice in dezinformacije. Za to je včasih potrebna znanstvena, kulturna, medijska in socialna pismenost

Napačne informacije

Napačne informacije so lažne ali zavajajoče vsebine, pod katere spadajo potegavščine, teorije zarote, izmišljena poročila in naslovi za vabo za klike. Pri tem velja poudariti, da napačne informacije niso namerno namenjene zavajanju. Njihov namen je oblikovanje ali sprememba javnega mnenja o določeni temi. Tipičen primer so teorije o povezavi cepiv z mobilnimi omrežji pete generacije in čipi.

Polresnice

Polresnice se lahko širijo z uporabo enakih taktik kot napačne informacije. Tudi te so lahko potegavščine, vaba za klike in izmišljena poročila, ki pa so vseeno bližje resnici kot napačne informacije. Dezinformacije so ustvarjene za zavajanje. Obstaja veliko razlogov, da računi posameznikov ali podjetij širijo polresnice.

Širjenjem le-teh ima običajno neki določen cilj, na primer povečanje učinkovitosti trženja, povečanje spletnega prometa, pridobivanje sledilcev za svoj namen ali za cilje podjetja, spodbujanje čustvenega odziva in za ustvarjanje motenj.

Tipična polresnica je, da cepiva proti Covidu-19 povzročajo krvne strdke in vnetje srčne mišice. Popravek take polresnične trditve bi bil, da cepiva proti Covidu-19 povzročajo krvne strdke in vnetje srčne mišice v izjemno redkih primerih po cepljenju. Na družbenih omrežjih so dezinformacije nevarne, saj uporabnike informirajo in oblikujejo njehova mnenja, ti pa jih imajo možnost deliti naprej.

Ohranjanje resničnega

Bistvo varne uporabe spletnih omrežij je uporaba lastnega znanja, ki je bilo pridobljeno v resničnem svetu in izvira iz znanstvenih virov. Če je medijsko ustrezno podkovan ali znanstveno pismen, lahko uporabnik lažne novice in dezinformacije hitro prepozna. Velja si zapomniti, da so algoritmi družbenih medijev in podobnih platform zasnovani za optimizirano zadrževanje uporabnika in njegovo sodelovanje z drugimi uporabniki in platformo. To je cilj in za ta cilj se ne izbira sredstev. Negativne novice, podatki ki razdvajajo in napačne informacije so tiste, s katerimi se uporabnik najlažje aktivira.

Zato med uporabo družbenih in socialnih omrežij ohranite zdravo raven radovednosti in veliko mero kritičnega razmišljanja. To je tekom zgodovine rešilo že marsikaj.

Vid Legradić
Popotnik in avtor knjig