Mojca Juriševič: V šolah primanjkuje psihologov, ki bi lahko otrokom ponudili hitro pomoč

Predsednica sekcije psihologov v vzgoji in izobraževanju pri Društvu psihologov Slovenije Juriševičeva je v pogovoru za STA opozorila, da sta vrtec in šola nujna za zdrav razvoj otrok in mladostnikov. Zato je pomembno, da tudi v primeru razraščanja epidemije ostaneta čim dlje odprta oz. da svoje dejavnosti v izjemnih situacijah čim bolje prilagodita njihovim razvojnim in učnim potrebam.

V minulem letu in pol ob omejitvah delovanja vzgoje in izobraževanja zaradi epidemije so strokovni delavci zaznavali različne stiske in težave med otroki in mladostniki. Mnogi sicer resnih težav, z izjemo tega, da so bili socialno izolirani, niso imeli. Drugi pa.

Kot opozarja psihologinja, se lahko posledice epidemije covida-19 na različnih področjih pokažejo dokaj hitro, a tudi z odlogom, in sicer pri otrokovem ali mladostnikovem čustvovanju in socialnih odnosih (osamljenost, negotovost, tesnobnost, razdražljivost), pri šolskem delu (upad motivacije, težave s pomnjenjem in razumevanjem), na telesno-gibalnem področju (porast telesne mase, upad telesne kondicije), pa tudi v različnih vsakodnevnih težavah in motnjah, povezanih z duševnim zdravjem.

Psihologinja predvideva, da se bodo stiske otrok, mladostnikov in odraslih, ki sodelujejo v vzgojnoizobraževalnem sistemu, brez ustrezne podpore ali pomoči nadaljevale. Kot je opozorila, "slepota in pometanje pod preprogo" zadev ne bo rešilo, ampak jih bo le še stopnjevalo.

Premišljajo učne načrte in vsebine, pedagoške pristope, odločajo se glede najnujnejših strokovnih izobraževanj in kakovostnega sodelovanja s starši. V vzgojno-izobraževalnih ustanovah je v tem trenutku izjemno pestro, je pojasnila Juriševičeva. V vrtcih in prvih razredih osnovnih šol se predvsem ukvarjajo s tem, kako bodo otroke novince sprejeli in uvajali v pedagoški proces.

Stiske, ki so se pokazale med šolanjem na daljavo, so dodatno opozorile, da sistem duševne pomoči otrokom in mladostnikom v državi poka po šivih in je kadrovsko izrazito podhranjen, je poudarila Juriševičeva. Med drugim v vzgoji in izobraževanju primanjkuje psihološkega znanja oz. psihologov, ki bi lahko ponudili hitrejšo strokovno pomoč otrokom in mladostnikom v njihovem domačem šolskem okolju.

Za ilustracijo je navedla, da je bilo po podatkih MIZŠ iz leta 2019 med 1119 svetovalnimi delavci v osnovnih in srednjih šolah ter zavodih za otroke s posebnimi potrebami zaposlenih 311 psihologov; koliko jih je delovalo v vrtcih, ni znano.

Vlogo psihologa vidi Juriševičeva v sistematičnem promoviranju duševnega zdravja med otroki, mladostniki in odraslimi, vključenimi v vzgojno-izobraževalni sistem ter uvajanje različnih razvojnih in preventivnih dejavnosti. Prav take aktivnosti namreč lahko posameznika naučijo zdravega načina življenja in spoprijemanja z vsakodnevnimi težavami na področju učenja in drugje.

Na šolske psihologe in na sploh na svetovalne službe vrtcev in šol se velikokrat obračajo tudi starši, da se pozanimajo o določenih vedenjih svojih otrok. Juriševičeva poudarja, da lahko starši največ naredijo za duševno zdravje svojega otroka tako, da gradijo dobre odnose v družini. Otrok naj se počuti ljubljenega, razumljenega, sprejetega v družinsko skupnost. Pomembne so tudi vsakodnevne rutine, upoštevanje družinskih pravil, postavljanje mej ter doslednost pri njihovem upoštevanju, je naštela.

"Z otrokom naj se starši pogovarjajo, mu prisluhnejo. Na začetku šolskega leta naj se mu posebej posvetijo, saj gre za nov pomemben korak v življenje," pravi psihologinja, ki spominja tudi, da so starši otroku vzgled. "Za sprejemanje spremenjenih življenjskih okoliščin in spoprijemanje z vsakdanjikom je zelo pomembna pozitivna oziroma konstruktivna naravnanost starša, saj jo ta prenaša na svojega otroka," je še dodala redna profesorica za pedagoško psihologijo na oddelku za temeljni pedagoški študij pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani.

Novo na Metroplay: Ko se govori o hierarhiji, je že prepozno | Bine Volčič in Žiga Faganel