Najtrdovratnejši odpadki so tisti v glavah ljudi (piše dr. Uroš Ahčan)


                            Najtrdovratnejši odpadki so tisti v glavah ljudi (piše dr. Uroš Ahčan) (foto: profimedia) profimedia

Odpadki ali smeti so snovi in predmeti, ki jih povzročitelj ne more ali ne želi uporabiti in ker jih ne potrebuje, jih mora zavreči. Vsak odpadek je potrebno zaradi varstva okolja prepustiti v zbiranje, oddati v predelavo ali odstraniti na predpisan način. Odpadki onesnažujejio okolje, odpadki vpivajo na zdravje ljudi, povzročajo različne bolezni, tudi raka. Zato je potrebno odpadke na različne drage načine zbirati in odstraniti, uničiti ali reciklirati. Izobraževanje in ozaveščanje na področju razvrščanja odpadkov in poslovanja z odpadki je vse pomembnejše.

Kaj pa se dogaja z odpadki, ki nastajajo v naših glavah? Tudi teh je vedno več, so različnih oblik, razmetani med sivimi in belimi vijugami naših možgan. In zdi se, da so povsem spregledani, a še kako pomembni. Morda v trenutni situaciji celo najpomembnejši.

Odpadkov in smeti je vedno več

V mojem otroštvu smo imeli en črn zabojnik, ki smo ga napolnili z mešanimi odpadki. Nekaj desetletij kasneje pa se vedno znova sprašujem:»Kdo za vraga je že napolnil rumen zabojnik z embalažo, tudi črn z mešanimi odpadki je skoraj poln, iz rjavega za bio že krepko zaudarja, nekaj je samo še prostora v tistem modrem, kjer zbiramo papir, za steklo nas čaka nekaj 100 metrov poti. Od kod vsa ta navlaka?” Smo podlegli potrošniški družbi in kopičimo predmete, je zaradi dežja zgolj več trave? Leta 2014 je v EU-28 nastalo 2503 milijone ton odpadkov, k temu so gospodinjstva prispevala 8,3 odstotka ali 1.8 tone odpadkov nemineralnega izvora na prebivalca. V Sloveniji smo v minulih 15 tih letih letno v povprečju pridelali med pet in šest milijonov ton kosovnih, gradbenih, industrijskih, nevarnih odpadkov in milijon komunalnih odpadkov. Iz Slovenije izvozimo dober miljon ton odpadkov, enako količino tudi uvozimo.

Produkcija smeti, tako količina, kot vrsta odpadkov je povedna. Postavi nam ogledalo. Smo zbiratelji in ljubitelji količin ali nam je pomembnejša kakovost? Tudi zbiranje in ločevanje odpadkov, reden odvoz pove veliko o nas samih. Smo organizirani, ozaveščeni, imamo radi zdravo, čisto in urejeno okolje, sobo, stanovanje, svoj svet?

Odpadki niso zgolj v fizični obliki

Žal pa odpadki ne obstajajo zgolj v fizični obliki. Morda so ti odpadki veliko manj pomembni od tistih nevidnih odpadkov, ki nastajajo kot stranski produkt miselnih procesov v naših možganih. Teh je vedno več, žal pa jih ne moremo stehtati ali drugače ovrednotiti. Kako odstraniti odpadke te vrste,ki zelo pomembno vplivajo na kakovost življenja ljudi? Kako jih ločevati? Jih lahko recikliramo ? To so najpomembnejša vprašanja današnjega časa, ki pa so žal prepogosto spregledana.

Žal misleci v preteklosti niso pomislili, da bo svet postal bolj zapleten in bomo potrebovali mnogo več komunalnih delavcev, ki se bodo ukvarjali tudi s smetmi v naših glavah. Pozabili smo na šolanje psihologov, psihiatrov, pomočnikov urejanja miselnih tokov aali zgolj dobrih poslušalcev. Pozabili smo tudi na preventivno prezračevanje mladih glav, ki se dnevno srečujejo z informacijskim cunamijem.

Torej, kako se znebiti odpadkov, ki nastajajo v naših glavah? Odpadkov, ki so stranski produkt obdelave množice informacij s področja politike, športa, kulture, pa hofrovih in lidlovih cen, pandemije, globalnega segrevanja, šolske snovi, službenih obveznosti, kariernih projektov, zdravega načina življenja in odnosov vseh vrst. Časopisi, radio, televizija, medmrežje, telefon, osebni kontakti so osnovni proizvajalci informacij, ki jih obdelujejo naši možgani. Z vsako informacijo, z vsako aktivnostjo je teh odpadkov vse več. Nastajo vsako milisekundo (le v določenem obdobju spanja ne).

Kako sprazniti koš, kako prezračiti možgane?

Ko se želimo znebiti slabega zraka, preprosto odpremo okno in prezračimo sobo, prenapolnjen koš izprazni Snaga. Na računalniku pritisnemo le eno tipko »empty trash« in izgine mega, giga količina smeti. Kako pa izprazniti, prezračiti možgane? Kako resetirati (ponastaviti) sebe? Kako pogosto? Na kakšen način? Kako izločiti negativne spomine? Kako izločiti balast, ki kot v prenapolnjenem zabojniku povzroča glavobol in migreno, tiščanje za očmi?

Zavedati se moramo, da nas odpadki dušijo, vplivajo na naše emocije, produktivnost, zdravje, odnose, odzive in kakovost bivanja. Žal so možgani v ovojnicah in jih ne moremo preprosto prezračiti, s prepihom skozi ušesa, usta in nos.
Omejite ševilo informacij in miselnih procesov, ki niso pomembni

Podatke v obliki številk, besede in slike je potrebno omejiti in selekcionirati. Potrebno je preprečiti dotok stalnih informacij.

Osebno se najbolje počutim v tišini modrine morja, ko je pod bosimi nogami le zelena trava, ko ni odvečnih in nepotrebnih vprašanj znancev, tujcev ali samega sebe. Tedaj je glava lažja, misli jasne, volja izražena, spanec spokojen.

Toda to je zgolj privilegij nekaj dni v letu. Za vse ostale dni pa je pomembno, da se zavemo, da so naša negativna čustva in slabo razpoloženje posledica prekomernih ali negativnih miselnih procesov in kopičenja odpadkov v glavi. Slabe misli moramo vedno znova aktivno in sproti, zavestno zavreči, se jih znebiti, pozabiti na preteklost in živeti za prihodnost, vsak dan na novo. Vsako uro na novo. To je naša možnost, to je naša priložnost. Le s čisto mislijo, lahko izražamo pozitivne misli in ustvarjamo pozitivna dejanja zase in za skupnost.

Vedno, ko odnesete smeti, pomislite na odpadke v glavi in se tako ali drugače znebite vseh motilcev telesa in duha.

Prof. dr. Uroš Ahčan, dr. med.
Specialist plastične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije, ustanovitelj Juventina Clinic.